|
Pikabu -> RE: Oktober 2006 (30.12.2006 22:57:34)
|
Uf, ste napisale v teh dneh, komaj sem se čez prebila. Pridne. [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] Mi je super, ker smo tako dejavne, a ste videle, koliko smo jih že prehitele, zdaj bomo kamlu že aprilke.
Pri nas je bilo v teh dnevih zelo pestro. Nekaj malega sem že napisala, pa grem še enkrat od začetka. Na božični večer sem še pisala, kaj se je dogajalo. Na sam božič smo šli na kosilo k moževim staršem in bili tam do večera. V torek smo šli na kosilo k mojim staršem in tudi preživeli tam cel dan. Vmes sva šla z možkom na koncert (to sem vam že pisala), ki je res v meni obudil prelepe spomine. Od vseh pesmi, ki sem jih učila moje pevce, so mi božične najljubše in najlepše. Ema je ta čas zelo uživala, ker jo je pazil moj brat, Maks je bil pa menda tudi precej priden. Zelo sem bila vesela, ker sva se tudi videli z eno sošolko s faksa, s katero smo se v času študija veliko družili, po končanem študiju pa sva se pomojem zdaj videli prvič. V sredo smo šli najprej na obisk k prijatelju, ki ima tudi punčko staro toliko kot so naši sončki. Smo imeli malo zadrege s časom, pa vmes veliko dela z otročki, ampak naklepetali smo se pa vseeno vsaj malo. Za tem smo skupaj odšli v LJ gledat lučke. Naša Ema je bila vsa navdušena. Je imela energije, da sva jo samo gledala. Obljubila sva ji, da bo dobila Nodijev balon in takoj, ko jih je zagledala, ga je hotela imeti, pa se ji je lepo dalo dopovedati, da ga bomo kupili, preden bomo odšli domov, da ga ne bomo nosili za seboj. Maks je nekaj časa spal, ko se je pa zbudil, sem ga v kengurujčku obrnila naprej in se je tudi smejal, pa gledal lučke. V primerjevi z Emo (v tej starosti), je bil pravi sonček. Ko smo šli nazaj, je Ema dobila Nodijev balon, ati ji je pa kupil še leseno posteljico za njeno Ano. V avtu sva se z Maksom podojila in je lepo zaspal nazaj. V četrtek smo ostali doma, ampak smo imeli takoj zjutraj obisk dveh mojih prijateljev, sta enedva od redkih, ki še pridejo k nam in s katerima imam še malo več stikov iz domačega kraja in sem jima zelo hvaležna, da nista pozabila name. Ko sta odšla, smo mi takoj odšli na obisk k prijateljem, kjer je punčka praznovala 2. roj. dan. Po kosilu se je vse malo umirilo, sta oba pridno spala, jaz sem na hitro pospravila, vmes sva z možem imela en "razčiščevali" pogovor in sva končno dorekla nekater stvari, ki so me morile, višek umiritve odnosov je bil pa zvečer... [sm=smiley9.gif] Ko sta se oba zbudila, smo pa spet mi dobili obiske, je prišel možev sodelavec, ki ima tudi toliko staro punčko, kot so naši. Smo se imeli prav lepo, pa Maks jo je tako gledal, sta bila prava sončka. V petek smo se pa spet mi najavili na nekaj obiskov. Smo imeli zelo zgodnje kosilo in po njem takoj odšli. Najprej smo šli do moje prijatlejice, ki se je poleti poročila. Prav prijetno smo klepetali, Ema je njo in njenega moža pošteno okupirala in ker sta se tako igrala z njo, se je razživela, da sploh ni hotela iti, ko je bil čas, da gremo. Vmes smo se pa res naklepetali, midve s prijateljico v dnevni sobi, ob možička v kuhinji, Maks je večino prespal, Ema je pa hodila od enega do drugega in nas zabavala. Po tem obisku smo pa odšli še do ene moje prijateljice, s katero smo se družili kakšnih 10 let nazaj, potem so se pa najine poti malo razšle, zdaj se pa ob priložnostih še vidimo. Nazadnje smo se videli, ko so oni prišli k nam Emo gledat, zdaj so se pa oni preselili v novo hišo in smo mi odšli tja na obisk. Imajo pa dve punčki in je Ema spet imela družćbo in dovolj dela, da je vse pregledala, predvsem pa uživala. Danes pa naj bi odšli na obisk k prijateljici, ki je nedolgo nazaj rodila, pa je Emi začelo iz nosa teči, je prehlajena in potem nismo šli. Tako smo bili končno cel dan doma, brez kakšnih obveznosti, sem si kar malo odpočila. Moram reči, da mi je res bilo že malo naporno. Moram pa pohvaliti našega Maksa, kako je potrpežljivo vse prenašal. Ema je bila dve leti nazaj res bolj grozna, vsa znervirana, ni hotela jesti, potem pa jokala, ker je bila lačna, sploh se nisva mogli ujeti. Maks je pa lepo jedel na dve do tri ure, v avtu vse prespal, na obiskih je bil jok, če je bil zaspan, sem ga nosila v naročju toliko, da je zaspal, potem smo spet lahko mirno klepetali naprej. Mislim pa, da je bilo dobro, da ga niso drugi pestovali. Nihče ni rekel, da bi ga, jaz pa tudi nisem nič rekla in se je očitno pri nama z možem dobro počutil in je tako lepo vse prenesel. No, to je " na kratko", kaj se je dogajalo z nami zadnje dni.
Grem še malo odgovoriti in kometirati vaše pisanje.
Pakiranje: tudi pri nas je noro. Če smo s kom dogovorjeni za uro, skoraj vedno zamudimo. Edino včeraj mi je uspelo, da smo šli pa res pravočasno od doma. Ampak sem celo dopoldne, vse do kosila nosila na kup, pa res tako urejala, da ko je bil čas za iti, je mož samo v avto znosil, jaz sem Emo oblekla, on je še Maksa prestavil v lupinico (je spal v vozičku, pa se ni nič zbudil) in smo šli. Organizacijsko se moramo tudi mi že kar kakšno uro prej začeti pripravljati, da nam znese.
Razvajanje: jaz sem pri Maksu bolj odporna in ne skočim za čisto vsak najmanjši jokec, ampak da bi ga pustila, ni šans, tudi če bi hotela. Ima take frekvence, da res gre preko ušes, me kar glava začne boleti. Pa pri Emi sem še razmišljala, česa ne smem početi, da je ne bom razvajala, zdaj si pa mislim, kdaj ga pa bom, če ne zdaj. Vse prehitro bodo zrasli in se tako ne bodo več pustili crkljati. Glede "dobronamernih" nasvetov: jih poslušam, kimam, gre pa skozi eno uho noter, skozi drugo ven in naredim po svoje.
Muki, hvala glede nasvetov za morje. Nisem še utegnila iti tja prebrat, bom takoj, ko tole napišem. Se pa vse bolj nagibava h Braču.
Evri: jaz že nekaj dni vse pridno preračunavam sem in tja, da dobim občutek. Mislim, da me bo begalo nekaj časa, pa upam, da se vseeno hitro navadim.
Pesem ptic trnovk: a katera gleda? Jaz sem dva dela zamudila, pa sem čisto zgubljena. Mi je pa všeč. Knjige še nisem brala, se je bom lotila, ko bo konec tega.
Altati: kako je kaj s tabo? Pridno počivaš? Upam, da te maksimalno vsi razvajajo, ti pa smao izkoristi. Kaj ti je pa G naredil? Si dobila kakšen obroček ali si moraš še kar ročno potiskati nazaj? Res grozno, da se ti to zgodi, ampak si res faca, pa krasna si, da s takim humorjem vse prenašaš. [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif]
Frrrr, lepo, da je Jaša že boljše. Tudi če zbolijo tile naši sončki, so kar odporni in se hitro pozdravijo nazaj. Naj vama gre okrevanje še naprej tako dobro.
Mene je pa trenutno ful strah, da se ne bi Maks kaj nalezel od Eme, ker imava po novem letu cepljenje. Ema je pa kar precej prehlajena.
Ženkica, se popolnoma strinjam s tabo, kar se vremena tiče. Res imamo srečo in jaz sem tudi taaaaaaaakooooooooo vesela. Če pomislim na lansko zimo, ne vem, kako bi bilo. Tako veliko zagotovo ne bi mogli biti zunaj. Upam, da nam približno takole ostane.
Vava, iskreno sožalje, upam, da vseeno kolikor toliko mirno preživalje te praznične dneve. Drugače pa hvala za kompliment [sm=smiley9.gif].
Muki, Maxica: [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] za razmišljanje o 3. otročku. Zame itak že vse veste, da je samo vprašanje časa. Naj vam pa izdam, da sem že test delala. Mi je bilo ene dva, tri dni tako nenormalno slabo zjutraj, da je mož rekel, naj grem test delat. Pa sem bila prepričana, da ne more biti nič, da je premalo časa od prejšnje M, samo sem vseeno šla. No, na srečo [sm=zmeden.gif] ni bilo druge črtice, čeprav tudi če bi bila, bi bila vesela. Me je pa vseeno en večer malo stisnilo, kaj če bi bila res noseča, da bi bila premajhna razlika in ko sem si hotela predstavljati, kako bi zgledalo, pa da bi bilo težje, ker Maks mogoče niti hodil še ne bi, pa ne bi se mu še dalo toliko dopovedat, kot se zdaj da Emi, pa da bi verjetno kupili voziček za dvojčke, ki nikakor ne bi nikamor šel noter pri nas, pa vse živo mi je šlo preko glave, sem si res rekla, da je prav, da še ni dveh črtic. Zdaj morava res paziti in ko bo prišel čas, bo veselje še toliko večje. Ta čas bom pa skrajno uživala z Maksom in Emo, ki sta res mojedva največja srčka, sončka, cukra. Drugače pa Maxica mene na trenutke obidejo popolnoma isti občutki, da imam dva zdrava, zakaj bi reskirala in podobne stvari, samo mislim, da bo želja prevladala. Glede na to, da sva pa od možičkov dobile iste "grožnje", si je pa moj že premislil. Kolikor sem dobila občutek, bi mu bilo čisto všeč, če bi sedaj takoj imeli še enega.
Maxica, glede kakanja ti sploh ne znam nič povedati. Če povem po pravici, sem nehala opazovati. Kaka pa še vedno precej pogosto. Pa nekaj sem še opazila: Maksa zelo moti, če je pokakan. Eme ni čisto nič, če nisem slišala, ali pa da nisem zavohala, da je pokakana, je bila lahko dalj časa v taki plenici. Maks se pa začne takoj pritoževati in se morava hitro previti, potem se pa smeji kot najbolj zadovoljen otrok pod soncem.
Evik, poleg tiste knjige, ki sem ti jo že takrat priporočila in piše noter, kaj naj bi otroček obvladal, ti predlagam še eno knjigo, pa se ne spomnim točnega naslova. Sem jo šla prav zdaj iskat, pa je ne najdem, vem, da jo je Ema prenašala okoli, ker so notri simpatične fotografije dojenčkov in otročkov in jo je zelo rada gledala. Bom jutri še v njeni sobi pogledala pa v spalnici. Mislim pa, da je naslov nekaj v tem smislu: kako spodbuditi razvoj pri otroku ali nekaj podobnega. Mi je pa všeč zato, ker je zelo na kratko napisano, za vsak mesec posbej, pa za več podorčij (jezik, motorika, socializacija,...), se ne spomnim točno, upam, da jo jutri najdem.
Gaya, [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] za Gajin prvi smeh na glas. A niso sončki? Mi smo danes našega cel dan snemali, ker je bil tak dobrovoljček. Kar se pa spanja tiče in hranjenja ponoči. Pri nas je tako, da od kar Maks podnevi spi tako dolge runde, se ponoči spet bolj pogosto zbuja. Sem enkrat nazaj že spraševala, kako naj mu zamenjam, ker podnevi spi po 6, 7 ur skupaj, ponoči se pa dojiva na dve uri. No, malo bolje je že, ampak še vedno ponoči ene trikrat jeva. Ni pa hude panike, ker res takoj spi naprej. Jaz mislim, da nimaš nič premalo mleka, le čez dan manj poje (ker več spi), pa potem še ponoči rabi.
Prijemanje: sem šla prav k Emi gledat, kdaj je začela prijemati stvari v roke. Malo pred dopolnjemin 3. mesecem me je začela grbiti za lase, točno na dan, ko je dopolnila 3. mesece, je sama od sebe zagrabila ropotuljico in jo nesla v usta. No, Maks ne kaže takega interesa, me je pa danes začel grabiti za lase. Mogoče bomo tudi pri ropotuljici kmalu.
Lasje po porodu: pri Emi so mi začeli izpadati pri treh mesecih. Sem zdaj prav čakala, kdaj se bo začelo in evo: danes prvič po tuširanju in umivanju las, gre ven cel šop. Še dobro, da imam goste in se ne opazi. [sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif] Se pa baje hitro obnavljajo. Do enega 6. meseca sem dobra, potem se bo pa (upam) ustavilo. Vsaj pri Emi se je.
Novoletna večerja: jaz se pa pustim razvajati. Moj možek itak kuha 100% bolje od od mene, pa tudi ideje ima, kaj pripraviti, se vedno kaj igra in poskuša kakšne nove variante. Jaz sem bolj ziheraš in delam tisto, kar vem, da znam, če se česa novega lotim, vedno striktno po receptu, tako ima take bolj slovesne stvari sigurno on čez. Edino francosko solato bom pripravila jaz, ostalo bo pa on, pa še ne vem, kaj. Drugače moram pa tudi jaz zelo pohvaliti mojega moža, ker mi tudi ogromno pomaga, če je takole doma, je kuhanje skoraj zagotovo njegovo, če on kuha, tudi posodo pospravi, pa tudi ogromno drugih stvari mi pomaga. Čeprav se sama res trudim, da naredim čim več, da ga ne obremenjujem še dodatno.
altati: [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] za vaše sosede. Sem se res nasmejala, pa zelo lepo, da se takole družite.
Joj, sem se razpisala. Se je sploh kateri dalo vse to brati? Če ste pa toliko napisale in sem morala vse nadoknaditi za nazaj. Mislim, da je čas, da grem počasi spat. Voščila vam bom pa jutri, obljubim, da si bom vzela toliko časa.
|
|
|
|