|
hmmm -> RE: Kdo smo "Povezani starsi"? (18.2.2010 18:23:44)
|
Temo sem našla, pa vidim, da že nekja časa ni aktualna. Upam, da se vseeno najde katera,
ki bi podelila misli z mano. Imam trimesečnega fantka in po svojem občutku ga veliko nosim, cartam, skratka sem mu na voljo,ko potrebuje. Čez dan se veliko ukvarjam z njim, se pogovarjava, masirava, telovadiva, za okolico (razen partnerja) preveč.
Nikoli ga nisem pustila samega jokati, pa čeprav velikokrat neutolažljivo joka v mojem naročju, ker ga mučijo strahotni krči
in ne pomaga ničesar, ne masaža, ne kapljice, ničesar. Po mnenju mnogih sem za luno[sm=zmeden.gif],da ga preveč razvajam in skočim za vsako jokanje. Uspava se še vedno v mojem naročju. Občasno, ko ga ponoči mučijo krči, se umiri samo ob dojenju, ko zaspančka ob meni ,a se ob prestavitvi v posteljico zbudi in joče, tako da pač spančka z mano Vsak večer se poskušam držat neke rutine, se umijeva, oblečeva pižamico, poje flaško ( ker nimam dovolj mleka), ga odložim v posteljico, prižgem pesmice in sem ob posteljici, kjer ga božam, si se kaj poveva, mi gruli nazaj in se smejčka, dokler ne pride huda ura z jokom in krčki, kar se konča tako, da kriči v naročju, dokler ne zaspi od hudega. vsi mi pravijo, da ga moram navaditi, da sem sam uspava in kako ubog otrok bo v vrtcuko se ne bo znal sam uspavat, ko bom šla v službo(mnenje zdravnice). Ne zdi se mi sprejemljivo, da pustim, da kriči v postelji, da ne pride do sape, da ga zderesiram, da je postelja mesto za spanje, ko bom jaz rekla tako. Muči me ta "ubogi otrok"[sm=smiley19.gif], ker mu želim najboljše. Imela sem zelo težek porod in verjamem, da je doživel ob tem precej stresa, saj je imel kar nekaj težav. Prosim za kakšno spodbudo[sm=pikapoka2.gif] in idejo, kako mu pomagati, da s časoma urediva uspavanje.
|
|
|
|