|
Tonchka -> RE: alkoholizem (8.8.2007 14:31:39)
|
To, kar sem ji jaz napisala, se mogoče res sliši za nekoga grdo in sploh ni bilo mišljeno, kot da so vsi alkoholiki smeti in da se jih je treba ogniti. Vem, da so ljudje-tako kot vsi mi in da potrebujejo pomoč. Vendar izhajam iz svoje izkušnje (in izkušnje 95 % ljudi, ki živijo z alkoholiki).
Torej, tudi sama sem imela fanta alkoholika 3 leta. Da je alkoholik (torej vsak dan nabasan, pil je v službi, doma, sam ali z družbo, vino, pivo, žganje, zjutraj ali zvečer, iz veselja ali žalosti, ....) sem ugotovila zelo kmalu. Poskušala sem mu pomagati na 1000 in 1 način. Mu iskala najboljše strokovnjake iz tega področja, tudi sama začela brati literaturo na to temo, mu stala ob strani, upala, ga prosila, jokala.....ni da ni. Pa ni bil agresiven, nič mi ni hotel, ves čas mi je govoril da me ima rad in seveda da ni alkoholik, dokler nisem tudi sama skoraj znorela in padla v hudo krizo. Bil je tudi na zdravljenju, trikrat, pa je tudi tam našel pot do alkohola. Ves čas izsiljevanje, grožnje s samomori, prazne obljube, pijan se je vozil naokoli (in s tem ogrožal druge nič krive ljudi), sama pa sem pristala na antidepresivih. Na koncu sem ugotovila. Za koga? Ali naj se res tudi sama žrtvujem za nekoga ki mu je itak vseeno? Naj imam otroke z nekom, ki mu je mar samo za flašo? Ne, tudi njegov psihiater, mi je svetoval naj ga pustim, saj bo poleg sebe v brezno potegnil tudi mene......še dobro da nisva imela otrok. Tako se je najina zveza po treh letih agonije končala. Od besed RAD TE IMAM se ne da živeti na žalost. Potrebna so dejanja.
Še enkrat ti želim NIKKI, vse najboljše. Če ga ljubiš, mu pomagaj, da pride iz brezna, če pa misliš, da je to zate preveč in najpomembnejše, če ga nimaš več rada ga zapusti. Nihče se ni dolžen zaradi nekoga "žrtvovati" in vsi imamo možnost izbire.
Nisem pa mislila nikogar s svojim postom prizadeti ali žaliti. Žal je tako, da so žene ali otroci alkoholikov ponavadi nesrečni.
LP.
|
|
|
|