|
lila114 -> RE: Udarec v glavo (26.11.2007 17:18:13)
|
"Slikanje glave je pri malčkih zelo težko, saj bi jih morali uspavat, da bi slike lahko kaj pokazale, kake nepravilnosti" so besede enga kirurga , ko smo bili napoteni k njemu, saj se je naš ta mali z avtkom poganjačem zapeljal z dvorišča v klanec enih 40m z avtkom prevozil glavno cesto ( hvala bogu da se ni pripeljal avto, ker če ne......) nato pa zadel v robnik od avtobusne postaje, njega pa je zabrisalo preko robnika na trd asvalt posipan z kamenčki od bankin. Bil je po vsem lasišču, vsem licu in vratu krvav, jokal, kričal in se drl, vsepovsod so bile rane. Seveda sem letela za njim, a kaj ko je tak avtomobilček hitrejši. Takoj smo se odpeljali v prvo dežurno ambulanto, saj je bila nedelja, tam je dr. kar od daleč gledala na otročka in mi rekla, da je to za kirurgijo in za slikanje glave. Z napotnico smo šibali na kirurgijo in tam se je postopek ponovil. Od daleč je dr. gledal na otročka, niti ran mu niso oskrbeli, slikanje pa izpustili, tako da smo lahko šli domov. Doma sem mu sama izprala majhne rane po glavi in obrazu, bil je otečen kot ne vem kaj, drug dan pa sva vseeno šla do svoje dr. kjer mu je vsaj pregledala, pretipala glavo, posvetila v oči in podobno. To je bila naša strašna izkušnja, sedaj smo tam že nardili vrata kjer se je naš malček po nesreči odpeljal. Tako da se že pogumno spet vozi po istem dvorišču in z istim avtom...
Čim manj bušk in podobnih izkušenj, saj ti kri kar zledeni v žilah ko slišiš tisti strašen pok.
|
|
|
|