|
srečka nosečka -> RE: Februarčice - 3.del (24.1.2008 18:39:29)
|
Ker imamo doma pridnega atija, ki tako lepo razvaja našo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], imam jaz čas, da vam napišem "porodno zgodbo". [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Začetek 38. tedna sem dobila virozo. V ponedeljek in torek sem obležala z vročino v postelji. Kot, da bi slutili je naš ati v sredo ostal doma. Imela sem namen iti na reden pregled k svoji G, a so me od 10.30 prehiteli popadki. Prvemu je sledi drugi v razmaku 5 min. in nato še tretji, prav tako čez pet minut. Ob prvem popadku sem se poskusila spraviti v vodoravni položaj, da ga lepo prediham. Ko so si pa trije sledili v tako kratki presledkih sem vedela, da sedaj gre zares. Na WC sem opazila kri, znak da se je odluščil čep. Bil je še čas, da stopim na hitro pod tuš. Seveda pod kontrolo atija. Vse v mirnem tempu, se oblečem, vzameva torbo in odšibava proti porodnišnici.
Med vožnjo so se redni popadki nadaljevali. Parkirišče v bolnišnici je bilo zasedeno in kar lepa gužva pri vstopu v garažno hišo. Zato je bil [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image], kar malo hud in verjamem, da v strahu zame in za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. No, uspelo nama je sparkirat in odpešačit cca. 200 m do porodnišnice. Vmes sem se dvakrat ustavila in predihovala popadke. Zanimivo, sploh ne opaziš dogajanja okoli sebe, samo na sebe misliš.
Ko prispeva v porodnišnico, naju babica Erika lepo sprejme. Sledi preoblačenje v seksi bolnišnično haljo. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image] so dali moja oblačila, da jih odnese in preparkira avto, ter svetovali naj gre še na kavico. Medtem so mene pregledali in vse izprašali. Ob pregledu sem bila odprta za 3 cm. Sledila je selitev v porodno sobo št. 4. Ura je bila 10.45. Dragi je bil ves čas ob meni. Za to sem mu neizmerno hvaležna, saj mi je bil v veliko pomoč. Z mano je spremljal popadke in mi jih pomagal prestati. Ob pregledu porodničarja so mi predrli mehur. Plodovnica je bila že mekonijska in vsled tega je sledila akcija. No, pa tudi jaz enostavno več nisem mogla predihovat popadke tako kot prej, saj sem kar nehote začela pritiskati. Naenkrat je bilo v sobi polno zdravnikov (dva porodničarja, pediater in mislim, da dve babici. Porod se je začel. Zdravnica mi je pomagala spodaj, eden zdravnik pa mi je stal ob vzglavju. Dragi je med tem bil na hodniku pred porodno sobo, saj mu niso dovolili, da prisostvuje. No, po cca. petih pritiskih in prerezu presredka je takoj zajokala naša Lana. In ob nama je bil že tudi dragi. Na svet je prikukala on 12.17 min. Torej moja doba v porodni sobi je bila 1,5 ure. Bravo zame, še zdaj ne morem verjet, da je šlo tako hitro in lahko. No, saj ne rečem, da nič ne boli. Saj zaboli in ni najbolj prijetno. Ampak je tudi res, ko slišiš jok svojega otročička je vse pozabljeno.
Sledi pregled, ki ga opravi pediater za otročička mene so pa med tem šivali. To je bilo še najbolj boleče. Lano so umili in mi jo dali na prsa. Nepopisen občutek, ko začutiš svojega otroka.
Po času v porodni sobi sva odšli na oddelek. Oz. moram reči smo odšli, tudi ati. Zvečer pa so mi rekli, da bodo našo Lano odpeljali na intenzivni oddelek na opazovanje. Naslednji dan so mi povedali, da so ugotovili infekt, ki je posledica moje viroze. Le ta pa je tud sprožila predčasem porod. Na intenzivni negi je ostala do sobote. Uboga pikica, tako mala pa je bila že bolana. Hvala pediatrom, ki so fuuul prijazni in tudi osebje na oddelku intenzivne nege. Priznam, sem kar jokala, ko so mi povedali, da je bolna. Ampak vedela sva, da je zanjo tam najbolje poskrbljeno in da ima popolno oskrbo. V tem času sva lahko hodila k njej ob vsakem času. Najlepše pa je bilo, ko so mi jo dali v sobo. Vse do srede sva ostali v porodnišnici.
Kar se tiče osebja v porodnišnici Maribor. Jaz je ne menjam. Same dobre izkušnje. Osebje izredno pozorno, skrbno, prijazno, .....
Slabe volje pri njih ni bilo opaziti. Kvečjemu lahko rečem, da so me sestre presenetile z izredno skrbnostjo za mamice in njihove dojenčke. Če bi še enkrat rodila, niti sekunde pomisleka kje. Hvala osebju v bolnišnici.
Sedaj se doma pridno cartamo in razvajamo. Pikica je sicer še na antibiotikih, ampak infekcija se je pozdravila.
To moram še zapisat - hvala ati, ki naju tako lepo razvaja doma. In tako bo cel mesec.
Sem se kar lepo razpisala. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley9.gif[/image] Ampak postati prvič mamica je samo enkrat.
|
|
|
|