|
karmy -> otroški dodatek se bo povečal (11.1.2008 16:02:00)
|
LJUBLJANA - Vlada je včeraj sprejela predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in ga posredovala državnemu zboru v sprejem po nujnem postopku.
[image]http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/37b81abf81cd42243f3a5b5a3b45247c.jpeg[/image]
»Če je inflacija posledica neustrezne fiskalne politike, potem gre pri vladnih ukrepih za 'catch the cash'«, opozarja Dušan Mramor z EF v Ljubljani. (Foto: Dnevnik) Z novelo bi vsem upravičencem, teh naj bi bilo okoli 400.000, povišali otroški dodatek za 8,4 odstotka. Povišanje otroškega dodatka bo ne glede na datum sprejema veljalo za nazaj - že od 1. januarja letos.
Vprašanje, kako do 70 milijonov evrov proti revščini, za zdaj še brez odgovora
Vlada je včeraj sprejela tudi spremembe zakona o dohodnini, s katerimi se bo splošna olajšava za zavezance s skupnimi bruto dohodki do 6800 evrov na leto povišala za 2000 evrov na leto, za zavezance z dohodki med 6800 in 9000 evri pa za 1000 evrov na leto. Posameznikom z letno plačo v višini 6800 evrov se bo letni neto dohodek zvišal za 320 evrov, tistim z bruto prejemki v višini 9000 evrov pa za za 160 evrov neto na leto. Višja splošna olajšava bo po oceni ministrstva za finance veljala za približno 205.000 zavezancev.
Višje splošne olajšave bodo pri dohodnini za leto 2008 povzročile izpad javnofinančnih prihodkov v višini 38 milijonov evrov, medtem ko bo dvig otroškega dodatka stal državni proračun 30 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še novo ureditev varstvenega dodatka in vdovskih pokojnin, kar bo državni proračun zmanjšalo še za 5,8 milijona evrov, bo torej vlada za omilitev posledic nenehnih podražitev skupaj namenila nekaj več kot 70 milijonov evrov.
Vlada zatrjuje, da so sredstva za višje otroške dodatke zagotovljena v državnem proračunu. Izpad prihodkov pri dohodnini naj bi pokrili z zmanjšanjem odhodkov državnega proračuna, sredstva za varstveni dodatek in vdovske pokojnine pa nadomestili s prerazporeditvijo. Na naši vprašanji, od kod konkretno bo vlada vzela ta sredstva in kako bo teh dodatnih 73,8 milijona evrov vplivalo na javnofinančni položaj v letu 2008, pa od finančnega ministrstva včeraj žal nismo prejeli odgovorov.
Vlada ne rešuje vzrokov
Nekdanjemu finančnemu ministru Dušanu Mramorju se zdi pomembno predvsem vprašanje, ali je sedanja visoka inflacija tudi posledica neustrezne fiskalne politike. "Če je inflacija posledica neustrezne fiskalne politike, potem gre pri vladnih ukrepih za 'catch the cash'; znižanje davkov in povečanje izdatkov bo namreč dodatno vplivalo na agregatno povpraševanje in s tem na še višjo inflacijo," ocenjuje Mramor.
Matej Lahovnik (Zares), prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, ocenjuje, da omenjeni proračunski izdatki "makroekonomsko ne pomenijo veliko". "Prav tako ne bodo veliko privarčevali socialno ogroženi ljudje, zlasti tisti z otroci, saj jim že zdaj zaradi nizkih dohodkov ne uspe izkoristiti vseh mogočih olajšav," je povedal Lahovnik. Namesto predlaganih olajšav pri dohodnini predlaga znižanje davčne stopnje v najnižjem razredu in uvedbo draginjskega dodatka.
Podobno razmišlja Milan M. Cvikl iz SD, ki opozarja, da vlada s svojimi ukrepi priznava, da je bila njena dosedanja politika, ko je varčevala pri socialnih transferjih in minimalni plači, napačna. "Zdaj poskuša s hitrimi ukrepi reševati svojo kožo, pri tem pa ne rešuje temeljnega problema inflacije. Potreben bi bil korenit poseg v zmanjšanje javne porabe. Vlada bi morala varčevati, ne pa zapravljati za investicije in materialne stroške," je prepričan Cvikl.
|
|
|
|