|
Anonimen -> RE: Mamice po 35 letu -2.del (27.3.2008 10:37:34)
|
IZVIRNO SPOROČILO: hanna1
Jes sem tud prej mislila na dva očeta,upam,da sta dobro,majrim in mateyka,tako lepo,da tako skrbita za svoje očete,jes mojga atija nimam več.Pa prejle me je najstarejši brat klical in sem spet čist solzna,mi je par stvari povedal o sebi,pa ne vem,kako bi mu stala ob strani--sem pa upala,da so končno rešili medsebojne konflikte,sam jih nikol ne bojo-tako mečeš stran dragocene trenutke življenja-a ni škoda--pa ni več tako mlad,je že 52--če 2 skoz vlečeta vsak na svojo stran in sta nepoboljšljivo trmasta.....
Razmišljam kot ti. Saj normalno je, da se konflikti poskusijo rešit. Mi pa je škoda časa za prepiranje in muljenje in nepogovarjanje. Življenje tako hitro mine in škoda je vsake minute, katere nisi izkoristil za ljubezen, iskren pogovor, družino, prijatelje......
To jaz že zelo dolgo hočem dopovedat mojemu očetu. On je kot majhen otrok. Za vsako malenkost se namuli in se ne pogovarja. tako, da včasih sploh nevemo zakaj se drži. Čas pa leti.....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/kuza.gif[/image]. In ko je končno spet pri volji za pogovor, navadno ugotovimo, da ga je žulilo čist nekaj druga kot smo mi mislili...... Kaj češ, nikdar se ne bo spremenil, ampak čas mineva....
|
|
|
|