sedem letnik (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Čvekamo o naših otrocih



Sporočilo

Anonimen -> sedem letnik (19.1.2008 12:01:22)

Saj nevem,če sem na pravi strani za takšno vprašanje ampak vseeno vas bom vprašala in prosila za vaše mnenje oziroma vaše lastne izkušnje.Doma imamo 7,5 letnega šolarja.Oba z možem se zelo trudima,da bi ga vzgojila v dobrega in srečnega človeka.V šoli ga učiteljica vedno kadar gremo na govorilne ure hvali,da je zelo priden,miren,da zelo rad računa(lani je v prvem razredu dobil edini vegovo priznanje iz matematike),gladko bere in piše.Tega smo vsi zelo veseli.Ampak problem imamo drugje.Doma je včasih popolnoma neobvladljiv,kar odgovarja,misli da je najbolj pameten vsako stvar mu moramo po večkrat rečt itd,skratka živo nasprotje kot je v šoli.Če kaj ne uboga dobi kazen ampak kaj ko nič ne zaleže.Je zelo zelo trmast otrok in je edinček.Junija sicer dobimo dojenčka kar se zelo veseli.Mogoče je krivo to,da je bil dolgo sam.Nevem,res nevem kaj naj včasih naredim z njim.Včasih sem čist obupana res,saj prid obdobje ko uboga in vse,apak pridejo pa trenutki,ko bi ga človek najraje.....Groza.Zelo rada bi slišala,če ima še katera take izkušje in kako jih rešuje.Moram pa še oivedati,da ni razvajen,da ne dobi kar želi in pri tem oba z možem res vstrajava.LEP POZDRAV



bucka01 -> RE: sedem letnik (19.1.2008 12:26:43)

Ne obremenjuj se preveč naš korenjak je  isti v maju bo star 8 let.
V šoli priden ne toliko kot vaš ker ravno toliko dobro mu v matematiki ne gre vendar ostale stvari kar obvlada,
je pa isto ko pride domov vse mora biti po njegovo kar jaz  pa ati rečeva je NE;NE;NE in to mi prav črkuje in tudi on je dobil na današnji dan pred enim letom sestrico. Vendar se stanje ne spremeni neglede na to da je bil 7 let edinček.
Moraš pa malo paziti ker ko smo mi prinesli domov dojenčka se je stanje v šoli kar spremenilo uspeh je kar pešal pa nismo vedeli ali se mu ne da in je izkoristil šanso ter govoril da se z očijem nič ne ukvarjava z njim od kar imamo doma dojenčka vendar to sploh ni bilo res.
Tako da če hočem da kaj naredi mu moram pač malo zagroziti da ga bom odpeljala v posebno bolnico kjer skrbijo za take otroke ki nič ne vbogajo samo to je le začasno potem pa kar pozabi na to.
Tudi jaz se sprašujem kako ga umiriti pa pojma nimam.



Anonimen -> RE: sedem letnik (19.1.2008 14:34:17)

Žanka, bodi ponosna, da imaš takega otroka.



Luni -> RE: sedem letnik (19.1.2008 14:59:10)

Se strinjam s Splišni! V bistvu je trok ogledalo staršev in pomembno je, da se znajde v situaciji, ko je sam, brez starševskega nadzora. Bodi ponosna nanj, doma ga pa vzgajaj naprej in mu pvej, kaj je prav in kaj ne. So pa otroci zdaj hitro v predpuberteti, tako da, ja, kaj naj ti rečem? Potrpi in ukvarjaj se z njim, tako kot do sedaj. Rezultati so pozitivni. No pri nas, ma ne morem reči, da je ravno obratno, tudi verjetno ne morem primerjat, ker nismo imeli sedem letne razlike, pa vendar. Naš ta starejši je zelo priden v šoli (5. razred) kar se uspeha tiče, kar se pa njegove aktivnosti, pa malo manj. Še vedno se vrti na stolu, nas letošnja učiteljica opozarja (tudi v 2. ga je učila, kar je pa zgodba zase, za prav posebno temo...) in je skrajno nemiren. Sicer v 3. in 4. ni nobena kaj posebej poudarjala, da je preveč aktiven, tako da jemljem tole zgolj v dobro opozorilo. Je pa doma, seveda je že deset let star, zgodba drugačna: kar se učenja tiče se letos tako preganjamo, da je joj, odgovarja za štiri, sicer ne morem rečt, da je nesramen, se pa vedno oglasi takrat, ko je najmanj treba! No, malo sem se razpisala, pa bi lahko cel roman napisala, toliko je stvari!
Še enkrat: kar tako naprej, na pravi poti sta! Otrok išče mesto v družbi, seveda pa bo to naredil najprej doma, kjer mu je najbolj poznano!



Stran: [1]