|
Anonimen -> RE: Ustni zadah??? (26.2.2008 10:53:11)
|
Nevede ga povezujemo s slabo osebno higieno, vendar pa nam sodobna zdravstvena dognanja dajo vedeti, da vzrok kroničnemu zadahu ni v slabi ustni higieni. O vzrokih zanj se je, že pred desetimi leti, spraševal Miha Sok dr. med, torakalni kirurg, danes zaposlen na Kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo v Kliničnem centru, ko je opazoval svoje paciente. Z njim smo se o tej težavi tudi pogovarjali, saj je prvi v Sloveniji, ki se je z zadahom sistematično ukvarjal in imel pred časom tudi ambulanto za zadah.
Na začetku je mojo pozornost vzbudil zadah, ki je bil prisoten pri bolnikih, ki so se zdravili na našem kliničnem oddelku. Ta je bil posledica težkih pljučnih obolenj, kot so razpadajoč tumor, absces na pljučih ali rak na požiralniku. Ti bolniki so bili telesno izčrpani, malo so pili, kar je povzročilo dehidracijo. Vse to so bili organski razlogi za zadah. Ko smo bolezen pozdravili, zadaha ni bilo več. Dr. Sok nadaljuje: Pri opazovanju svojih bolnikov pa sem se začel spraševati, kaj povzroča zadah pri popolnoma zdravih ljudeh, saj ga ima vsak deseti človek, ne glede na starost ali spol, nobena izjema pa niso niti otroci.
Definicija težave
O halitozi govorimo takrat, ko ima zdrav človek ob primerni stomatološki negi, pol ure po čiščenju zob zopet zadah. Vonj, ki je ob tem prisoten, se ne more izničiti ne z osvežilnimi bonboni, splakovanjem žrela z žajbljevim čajem ali različnimi ustnimi vodami, lahko se samo prekrije, tako kot tudi s cigaretnim dimom. Se pa hitro ponovi in ostane. To je značilen vonj po žveplovodiku.
Kje je vzrok težav
Pred desetimi leti je še veljal nasvet, da je najprej potrebno urediti težave s želodcem in prebavo. Danes vemo, da temu ni tako, poudari dr. Sok. Ločiti moramo med kroničnim zadahom in tistim, ki je prisoten včasih, bolj zaradi vpliva določenih dejavnikov. Vsi imamo zjutraj zadah. To je normalno in traja, dokler si ne umijemo zobe. Pogosto je vzrok obolenje obzobnih tkiv, zobne obloge in zobni karies. Če je to razlog za zadah, ga bo odpravil obisk pri zobozdravniku. Le sedem odstotkov obiskov v ambulanti smo zabeležili zaradi teh vzrokov, saj ima danes praktično vsak človek svojega zobozdravnika. Še redkeje so za zadah krive težke bolezni na pljučih, požiralniku ali grlu. Sproži ga tudi uživanje določenih vrst zdravil ali premalo popite tekočine. Ko te težave odpravimo, se običajno ne bomo več vznemirjali. Če pa ostanejo, lahko z verjetnostjo trdimo, da gre za kronični zadah. Raziskave so pokazale, da je glavni razlog zanj treba iskati v oblogah na jeziku, žrelu in v postnazalnem izcedku, kar je potrdila tudi raziskava med ambulantnim zdravljenjem. 93 odstotkov vseh razlogov za obisk ambulante je bilo zaradi oblog. V njih najdemo ugodna gojišča za anaerobne bakterije, ki se pod njimi razmnožujejo (proces vnetja in gnitja) in proizvajajo smrdljive žveplovodikove spojine. Če je prisoten še postnazalni izcedek (mezenje izcedka iz nosu po zadnji strani žrela) ste gotovo našli razlog za zadah. Vzroki za nastanek oblog še vedno niso popolnoma raziskani. Hipotetično bi lahko krivili kronični tihi gastroezofagealni refluks, vendar ta hipoteza ni dokazana. V tem primeru gre kislina večkrat do grla, obloge, ki nastanejo, pa so lahko naraven odziv sluznice, ki se na ta način brani. Nadaljnji pomembni vzrok je dehidracija. Nekatera zdravila, ustne vode, starost, določene bolezni, žeja, premalo pitja vode, preveč alkohola in cigaret, spanje z odprtimi usti, stres, govorjenje, vse to suši ustno sluznico. Pri tem se pojavi problem funkcije sline, ki je kvalitetno ali količinsko spremenjena. Taka slina ne more učinkovito čistiti grobe in razbrazdane sluznice na hrbtišču jezika. Če ta pojav dolgo traja ali se ponavlja, je suha sluznica neodporna in postane ugodno gojišče za anaerobne bakterije. Rezultat so vnetje sluznice jezika in obloge nad njo. Klasične medicinske rešitve, ki bi znala uravnavati slino, ne poznamo.
Zadah lahko izmerimo
Merimo ga z halimetrom - aparatom, ki meri količino žveplovodikovih spojin v izdihanem zraku. Merjenje zadaha je predvsem primerna za ljudi, ki so prepričani, da imajo zadah, pa jih lahko le merjenje z aparatom prepriča, da to ni res. Preiskava je dostikrat netočna, saj se stopnja zadaha lahko spreminja. Preprosto merjenje lahko vedno opravijo vaši domači in prijatelji in vam po pravici povedo, ali vam smrdi iz ust, če jih pihnete v nos. Tudi sami se lahko prepričate s preprostim poizkusom, ko si ovijete gazo okoli palca in podrgnete z njo od korena čez cel jezik. Če ostane na gazi rumena sled in ima vonj po gnilih jajcih, boste zaradi tega zagotovo imeli zadah.
Zdravljenje
Najprej moramo vedeti, če sploh imamo zadah. Treba je namreč vedeti, da kar vsak peti človek, ki misli da ima zadah, tega sploh nima in si samo domišlja. Potem je treba stopiti do zobozdravnika in mu povedati za težavo. Samo on lahko izključi obolenje obzobnih tkiv. Če še vedno smrdi, so krive obloge na jeziku. Osnovna rešitev težave je enostavna - mehansko odstranjevanje oblog. V ta namen smo razvili strgalo za jezik, s katerim lahko odstranimo obloge na zadnji strani jezika, brez bojazni, da bi nas to nadražilo na bruhanje. S tem omogočimo dostop, da učinkovine v zobni pasti in ustni vodi pridejo do bakterij. Izdelkoma smo dodali cinkove spojine, ki se v ustih vežejo na hlapen žveplovodik in ga oborijo. Druga dodana sestavina je antiseptik, ki učinkuje na anaerobne bakterije. Tukaj moram povedati, opozori dr. Sok, da ni vsaka ustna voda dobra. Tiste, ki imajo alkoholno osnovo niso primerne, ker sušijo ustno sluznico in težavo poslabšajo. Za izcedek iz nosu pa je najbolje uporabiti fiziološko raztopino, ki jo razpršimo ali nakapljamo v nos. Primeren postopek je tak: najprej vzemite strgalo in si pred ogledalom dobro očistite iztegnjeni jezik od korena zadaj naprej. Potem sledjo po trije požirki ustne vode, ki jo grgrajte po pol minute in jo nato izpljunite. Nazadnje si umijte zobe. V nos si razpršite fiziološko raztopino tako, da jo začutite v žrelu. Prvi mesec trikrat na dan, potem bo dovolj, če boste to delali dvakrat na dan. Cilj tega je vzpostavitev ponovnega ravnotežja med bakterijami v ustih. Ko se ta doseže, zadaha ni več in z rednim vzdrževanjem se ta tudi več ne ponovi.
vir: dnevnik.si
Katarina Podnar
4. "Ambulanta za ustni zadah" v Ljubljani?
Slišala sem, da obstaja "ambulanta za ustni zadah", ki naj bi bila v Ljubljani?
V Ljubljani se z ustnim zadahom ukvarja dr.Sok Miha, e-mail: miha.sok@mf.uni-lj.si, mobitel: 041 776 823. Upam, da podatki še veljajo.
http://www.ordok.com/index-slo.htm
|
|
|
|