|
Anonimen -> RE: Kdaj ste vedele... (15.4.2008 12:32:12)
|
Tehnofil [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
IZVIRNO SPOROČILO: * Mateja *
Sej lahko da bo to ftko bolj zvenelo, sam u ei žajfnici, ki jo gledam je rekel tip ženski, da zakon mora laufat brez da bi nevem kaj zakonca delala. Da je tako narejeno da gre samo naprej. In se mi je zdelo ful logično. če se dva štekata, se ljubita, sta se za to tudi vzeela in bi res moglo laufat samo od sebe, ne pa da moraš stalno neki vlagat in se kregat in nvemkajševse delat, zato da lahko sploh shajaš skozi dneve.
Sej ne vem če sem več pripravljena ga prenašat. On zgleda da mene je, ker enostavno noče it stran od naju, kljub temu da sem ga že velikokrat nagnala! Se mi zdi da sem jaz edina, ki sploh vidi da imava probleme!
Ma kaj pri vseh vas gre to tako na izi, se štekate, vam je to nekja samoumevnega al se pač prilagajte tok en drugmu in se zato ne kregate?
Se ti zdijo žajfnce resnične? Tisti zgoraj citiran pogovor iz žajfnice je daleč od resnice. Ni logično, da nekaj stoji samo od sebe gor, če ne vlagaš. Ljubezen ni bila še nikdar dovolj. Tistim parom, ki jim uspeva ohranjati vitalno, zdravo partnerstvo, jim to uspeva ravno zato, ker se zavedajo, da življenje ni žajfnica in da ni NIČ samoumevno. Da moraš za harmonijo neprestano, celo vezo, vsak dan, vsak trenutek vlagat svojo voljo, ljubezen, pred sabo imeti cilj družine, v kateri so vsi udeleženi zadovoljni in srečni. Sprejemat partnerja kot samostojno osebnost s svojimi željami, potrebami, vrednotami, ga/jo sprejemati z vsemi plusi in minusi in se eden drugemu prilagajat z vedenjem, da s tem nič ali zelo malo izgubiš,
Žajfnice prodajajo fantazijo, laž, iluzijo. A nisi opazila, da se jih 99% konča s poroko glavnih junakov in potem so živeli srečno do konca svojih dni? Bla, bla, bla. In potem svizec zavije čokolado, naskoči nosoroga in osvoji luno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Srečno partnerstvo je rezultat stalnega dela, včasih se je treba tudi skregat in se tudi poslušat, vprašat partnerja, kaj si pa on želi in ne potem skočit na prvo žogo in biti pri vsaki besedi užaljen, ampak sprejeti kdaj tudi kakšno kritiko,... Komunikacija je umetnost, nobenemu ni bila podarjena v zibko, vsi se jo učimo, vsi se učimo druge poslušat, najtežje pa se mi zdi, da nam je sprejemat lastno odgovornost in kritiko na svoj račun. Če je eden bolj občutljiv, mora drugi voditi pogovor tako, da se pride do skupnega cilja - rešitve problema. Če pa sta oba takoj užaljena, vihata nos in eden drugega obtožujeta za vse probleme, ja, potem pa nastane še nekaj novih.
Aja, meni odnos med mano in možem ni samoumeven. Kvečjemu obratno. Rutina, stres, premalo časa in premalo kvalitetno preživetega časa ubija odnos. Čas si je treba vzeti in ga kvalitetno preživeti skupaj.
Mogoče bi bila boljša izbira namesto žajfnc kakšna knjiga o odnosih, komunikaciji ali kakšen tečaj o partnerstvu (ena dva prijatelja sta hodila pred poroko na enega in sta bila navdušena, koliko sta se naučila eden o drugem in o sebi, česar se prej niti nista zavedala, če te zanima, se lahko pozanimam, kje sta to obiskovala).
|
|
|
|