|
womanpolice -> RE: IUI (28.1.2009 20:09:17)
|
PUNCE MOJE DRAGE!
Najprej vsaki posebej izmed vas se zahvaljujem za lepe želje... Tudi sama sem si kr sama seb zaželela za rojstni dan, da bi v tretje uspelo, hkrati pa sem Njega vprašala "ali je to res preveč, kar si želim?" Včasih pridejo trenutki pesimizma, včasih pa optimizma. Gledam, berem poste dosedanjih bork in zdajšnjih akterk v nizkem štartu z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image], pa si rečem "ja, bo pa tud nama enkrat uspelo..." Verjetn sm malce nestrpna, saj ponavadi sem poskrbela, da sm dobila takoj tisto, kar sem si zelo želela (v dosegu razumljivosti seveda; nism zadela lotka [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image])... Potem pa si zaželim eno tako samoumevno bitje... ki pa se izkaže iz postopka v postopek, da pa ni tako samoumevno in "ne pade kr z neba"... Včasih gledam te oddaje in mladoletnicah, ki imajo otroke in slabo skrbijo zanje al pa narkomanke... pa si človek reče "pa kje je tu pravica" Te otroke bi zaželela prav vsaki izmed nas, saj vem, da bomo lepo in skrbno skrbele zanje, trudile se bomo, da jim bomo nudile ljubezen, varstvo, zaščito, toplino, itd. saj smo se oz. se še trudimo, da jih dobimo v naročje. Ko jih dobimo... zaenkrat še ne vem kakšen je občutek; predstavljam pa si, da je nepopisljiv in neponovljiv.. Ko dobiš na prsi ta mali drobižek, ta mali zaklad, za katerega si pripravljen narediti prav vse, se odreči vsemu, samo da bi vsaj enkrat v življenju občutil to srečo... To srečo želim prav vsaki izmed vas; pa ne samo eno; toliko, kot si jih same želite. Upam in prosim Boga, da bi vsaki izmed nas uspelo; in uspelo čimprej... Pri teh letih bi marsikdo rekel, da se še nam ne mudi (tiste, ki še nismo v takšnih "rizičnih" letih), pa vendar se mi zdi oz. vem, da je za vsako izmed nas neuspeh in ponovni neuspeh in spet ponovni neuspeh, globoko razočaranje, bolečina in trpljenje... Nekaj časa potrebujemo, da si zaližemo rane, potem pa se samozavestno poberemo in gremo pogumno v nov boj... in upamo, da tokrat pa nam bo uspelo... in če nam spet ne uspe, si za vzgled vzamem tiste borke/punce, ki se trudijo že vrsto let, in ne obupajo in tiste borke, ki so se trudile vrsto let, pa jim je končno uspelo... Pa vendar vsaki izmed nas iz srca privoščim kratek boj, saj ta je mnogo bolj slajši, brez grenkega priokusa bolečine, ravno nasprotno... Ima okus sreče, veselja in miline... Vsem trepetalkam, vsem borkam v postopku in vsem, ki čakate/mo na nov postopek želim, da dobite to svojo srečo/i čimprej v roke.
In še nekaj... Hvaležna sem, da vas imam... Hvaležna sem, da ste tukaj z mano; da smo ena z drugo; da si pomagamo, se tolažimo, se trepljamo, pa tudi veselimo. Hvala vam, ker vas imam in resnično upam, da kmalu vsaka s svojo srečo v nov življenjski dan.
Lep pozdrav!
|
|
|
|