vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo


cofek -> vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 10:44:00)

Pozdravljene!
Imam eno vprašanje:
Naš 2,5 letnik kadar je jezen, razočaran, togoten, zaspan,...v glavnem kadar mu kaj ne paše udari, ampak samo bližnje (drugih otrok, ljudi pa ne). Res se trudimo da mu to fazo izničimo.
Zadnjič ko smo bili pa na igrajmo se skupaj je bil pa tam fantek, ki je tepel, če je nekdo imel neko stvar, ki bi jo imel on. Zraven je bila seveda njegova mamica, ki se 100% zaveda problema. No ta fantek je našemu pulil igrače iz rok in ga pri tem tudi udaril. Enkrat sem sicer reagirala, pa sem dobila občutek da mamici ni bilo nič všeč, tko da sem naslednjič čakala da bo kaj rekla oz. ustrezno odreagirala, pa je bilo samo 1x rečeno da naj odneha, čeprav se je vedenje ponavljalo. Ne zdi se mi namreč ustrezno, da bi jaz vzgajala tega fantka, čeprav je mamica zraven, po drugi strani se mi pa ne zdi prav, da če pravimo našemu da se ne tepemo kar pustimo da ga drugi tepejo. Doma sem seveda imela fuuul slabo vest da se nisem dovolj potegnila za svojega otroka, tko da sem se odločila da bom naslednjič kar sama vzgajala tega fantka oz. mu bom lepo povedala da se to ne dela in če bo treba ga bom pri tem tudi prijela za rokico tko kot našega ko tepe, čeprav bo mamica zraven. Kaj bi pa ve storile?




rija -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 10:57:24)

do neke meje pustim, da se otroci zmenijo med sabo. če pa postane to "pogovarjanje" le pregrobo, pa se seveda vtaknem

enak primer sem imela ko smo bili na dopustu v italiji, pa smo bili na plaži na enih igralih. moj se je normalno igral, pa je prišla mamica z malce starejšim fantkom, ki se je en dva tri spravil na našega, meni nič, tebi nič ga je začel tepsti po glavi. mamica pa čisto nič. ne bu, ne mu.
potem ga je pa še potisnil po toboganu in se spustil takoj za njim. mamica zopet nič. pa sem pograbila najprej svojega, potem dokaj grobo še njenega in mu v slovenščini "razložila" da se to ne dela.

nato pa napizdila še mamico. mislim, da je bil ton mojega glasu dovolj zgovoren, da sta se pobrala stran.

vse do neke meje, dokler nekdo ne začne ogrožati mojega otroka. potem pa ni več nobene strpnosti.




Anonimen -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 11:00:38)

Zoprna situacija.
Jaz bi se naslednjic pogovorila z njegovo mamico,ne bi sla direkt na otroka.Mamici povej,da ti svojega ucis,naj ljudi ne tepe in obratno.Ce ona ne bi reagirala,je pa popolnoma prav,da fantka sama opomnis.
Sem bila tudi sama v taksni situaciji,s tem da moja ni nikoli nikogar udarla,je bil pa prijateljicin fantek zelo agresiven.Ker ona v to smer ni storila nic,jaz ji ga pa tudi nisem imela namena vzgajati,sem pac omejila srecanja na minimum.




cofek -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 11:14:22)

kot sem omenila se mamica čist zaveda problema in mi je že prej sama razložila, da njihov pa rad udari - sam zgleda da ima nivo tolerance malce višji kot jaz [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
srečanj pa tudi ne morem omejiti, ker sta "sošolca" v tej skupini.




honey -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 11:36:03)

Jaz ti dam pa čisto prav. Pa tudi če se mamica zaveda tega problema in reče nič, je na tebi stvar, da to urediš. O.k., otroci se lahko do neke meje sami zmenijo, ampak kar je preveč, je pa preveč, potem pa se mi zdi, da morajo starši stopit vmes, pa tudi če je to tuj otrok. Pa ne bi rekla, da je to vzgoja, ker to je precelj bolj dolgotrajen proces, ampak bolj kot nekak opomin v sklopu vzgoje.

Ne vem, jaz sem našemu vedno govorila, da ne sme udarit prvi, če ga pa kdo udari, pa ga lahko nazaj. Naj se brani. In to ni nikoli palilo. Odkar pa smo gledali film Kung-fu panda, pa moram reči, da se je mali kar nekako poistovetil z njim. Sva bila zadnjič na igrišču in je začel en fantek, malo starejši kot on, s palico mahati proti našemu. Jaz sem pa stala tako ob robu, da me naš ni videl - mi je kazal hrbet. In sem čakala, kaj bo. In seveda, naš je začel oponašati pando in mahati in brcati po zraku, da je oni fantek tako potegnil, da sem se jaz začela prav naglas smejat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Očitno imajo tudi take risanke pozitiven vpliv [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] 

Tako da mogoče bi bilo bolje, da otroku poveš, da se mora branit. Naš je tudi zmeraj samo čudno gledal, če je bil od koga "tepen", ker pač ni v vrtcu in mu ni bilo nič jasno. No, zdaj pa se že zna postavit zase - kar pa povsem odobravam.




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (16.10.2008 12:13:27)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




CHICA 83 -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 12:22:27)

Jazb sem bila tudi v podobni situaciji, ko nisem upala reči otroku nekoga drugega, da naj preneha, pa mamica tudi ni nič naredila, sem bila tokrat raje tiho, se mi je že naredilo pri isti ženski, da sem rekla, pa sem dobila tak grd pogled nazaj, tako, da očitno moramo biti kar tiho.

Če bi moj otrok bil grob do koga, pa bi ga druga mamica opozorila, nebi imela nič proti, seveda, če bi bilo to opravičeno.




nuala -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 12:26:59)

Da. Ker otrok sicer je " tuj otrok ", vendar delimo isti vrtec, igrišče, mesto,...
V tvojem primeru je sicer šlo za majhnega otroka z omejenim razumevanjem. Ampak vsepovsod je polno nevzgojenih otrok. In če se z njimi že ne potrudijo njihovi straši je verjetno prav, da jim kdaj kakšno pove vsaj mimoidoči / opazujoči. V dobro nas vseh.




blaža -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 13:00:27)

Se podpišem pod nalin.




Lianna -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 14:01:59)

Vsakemu otroku povem s strogim glasom da se to ne počne. Če jim staši ne povejo jim bo pač kdo drug. Sem imela težave v Tivoliju z otroki iz vrtca, ki so bili grobi, nesramni itd. Pa sem jim vedno rekla, da se to ne počne in da naj nehajo oz. gredo stran. Me ni motilo če so me vzgojiteljice grdo gledale. En mora pač ukrepat.




nejcko -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 14:42:26)

Jaz pa mislim, da so to zelo dvorezen meč oz. da starši v takih situacijah nismo (vedno) objektivni. Kadarkoli se pogovarjamo s starši ali če berem podobne teme, opazim, da starši praviloma za svoje otroke vedno najdemo en kup izgovorov (npr. naš tudi tepe, ampak nikoli ..., naš tudi, ampak jaz vedno .../ jaz vedno reagiram, una mamica pa nikoli ... ipd.). Prepričana sem, da stvari niso ravno črno-bele in da bi en zunanji opazovalec povedal zgodbo čisto drugače.
Pa nikogar ne mislim grajati, ker take reakcije so na nek način logične.

Moj sin je daleč od briljantnega otroka, česar se prav dobro zavedam, zato sem zunaj nenehno na preži, kaj počne. Celo tako zelo, da včasih dobesedno zgubim izpred oči lastno, tri leta mlajšo hčerko (ki pač ni tako konfliktna). Včasih grem sama sebi na živce, ker se zgodi, da reagiram preveč burno tudi takrat, ko to sploh ni potrebno in lastnega otroka obsodim po krivici, če pride med otroki do kakšnega spora, češ, kaj si spet ušpičil.
A kljub temu sem bila zadnjič deležna hladnega tuša s strani enega očeta; pač taka malo bolj glasna opazka, ki sicer ni bila namenjena direktno meni, pa vendar namenoma dovolj glasna, da sem jo slišala. In to v trenutku, ko sem bila v akciji, torej sem svojega sina skušala odstarniti s "kraja zločina".
Sem precej realna in objektivna do vedenja lastnega sina, pa me je opazka vseeno prizadela, kajti izrečena je bila od očeta dečka, ki se tudi sam kdaj spravi v kakšen konflikt, predvsem takrat, ko je z mamico. Ampak takrat ga oče ne vidi, kajne.

Kaj hočem povedati ... malo več objektivnosti ne bi škodovalo. Jaz v prvi vrsti vzgajam svojega otroka, to pomeni, da če je v nekem konfliktu (pa ni važno, ali ga je začel on ali kdo drug), se najprej obrnem nanj. Tudi če mu kdo drug nagaja, pač mojemu rečem, naj bo toliko pameten, da naj se odstrani, kajti pametnejši odneha. Zalo zelo redko "vzgajam" tuje otroke, če že, potem naredim "skupinsko" vzgojo - torej vsem vpletenim povem, kaj in kako. Nikoli, ampak res nikoli pa nočem s prstom pokazati na samo enega otroka, ker za vsak konflikt sta pač vedno potrebna dva. In to dam vedeti tudi lastnemu (v ključni situaciji krivemu ali ne) otroku.




cofek -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 15:18:24)

nejcko saj ne rečem tudi naš ni biser - je že tudi 1x udaril eno punčko (ki jo pozna) ampak takrat jih je slišal, bil odstranjen z igrala in je moral sedeti pri meni. Po izrazu na obrazu si vedel da se zaveda da se tkole ne gremo, po obnašanju je bil pa ves sladek.
drugače pa mora imeti čas, da se vključi in zaigra - ima malo rešpekta pred tujimi otroki, tko da je (žal) rajši blizu mene kot pa v skupini. In ko se je dogajalo da mu je ta fantek trgal igračo iz rok (in jo sekundo kasneje odložil) in ga pri tem tudi udaril sem bila čisto zraven, njegova mama pa 10 cm stran.
Sem bila pa tudi sama prvič v taki situaciji, ki je roko na srce nisem pričakovala (pa vidim da se bo treba pripravit še na kaj hujšega) in tudi nisem vedela kako naj odreagiram. Jaz bi ga, če bi naš naredil kaj takega, takoj odstranila, še prej pa resno odreagirala.




Naja31 -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 15:28:46)

vse do neke meje, dokler nekdo ne začne ogrožati mojega otroka. potem pa ni več nobene strpnosti.


Se strinjam.




nejcko -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 15:41:52)

Cofek, moj prejšnji post sploh ni letel nate osebno, ampak sem pisala čisto na splošno. In ker si spraševala, kako bi me reagirale, sem ti pač odgovorila - jaz se vedno obrnem na svojega otroka, za ostale me ne briga toliko, niti za starše, kako reagirajo ... jaz pač mojemu povem, da je situacija taka in taka in da bo tako ali tako - pa naj se potem sam odloči. Je pa spet tako, da pride do nešteto različnih situacij in pač v vsaki malo drugače človek reagira, ker ne moreš povsod po istem ključu.

Bi se pa na tem mestu strinjala z Nalin; jemanje igrač je nekaj tako vsakdanjega med otroki, da je delanje kakšne panike okoli tega brez pomena. Tudi scufali in zravsali se bojo (sploh fantje) med seboj še ničkolikokrat. Brez tega pač ne gre, to je del razvoja, drugače sta pa res lahko kar doma.

je pa tako, da so si otroci tudi karakterno zelo različni. Tvoj je očitno bolj plašne sorte, ampak se bo mogel naučiti postaviti zase. Slej ko prej. Mogoče bo do tega prišel šele v šoli, mogoče še kasneje ... ampak do takrat se tebi lahko že zmeša, kolikokrat se mu bo storila krivica.
Imaš pa bolj šarf in samozavestne otroke (ala moj sin). Jaz ga pač vzgajam po svojih najboljših močeh in moram priznati, da nam čedalje bolj uspeva. Letos bo star 7 let (ja, vidiš, kako dolgo traja[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]) in se da že zelo dobro delati z njim. Tudi sam se je začel izogibati konfliktom. Paa ne zato, ker bi ga jaz vsakič, ko je koga udaril, odvlekla domov, ampak zato, ker sem se vedno z njim pogovorila, mu dala na izbiro ali-ali, mu pokazala, kaj in kako se obnaša v družbi ... torej nisem ga izločala, ampak sem ga skušala vzgajati "znotraj sveta", katerega del je in bo.

Torej ta mama iz tvojega primera, če bi svojega sina odstranila, ne bi naredila nič pametnega. Tvoj bi zmagal in bi svet videl kot nekaj, kjer se mu nič hudega ne bo nikoli zgodilo, da bodo drugi poskrbeli zanj, oni drugi fantek, pa se ne bi naučil sodelovanja. Ker doma - s kom naj sodeluje? Zdaj sicer težko sodim, koliko je oz. ni reagirala njegova mama, ampak za vaju je konec koncev to brez pomena.

Jaz bi na tvojem mestu, če bi videla, da se stvar nikamor ne premakne, svojemu sinu rekla, ali:
- glej, fantek bi se rad igral s to igračko. Mu jo posodiš? Daj no, on ti bo pa kaj drugega.

ali

- lej, ta fantek se noče igrati s tabo, ne jeziva ga več, in pojdiva midva na uno gugalnico.

S tem bi svojemu otroku dala vedeti, da on ni naredil nič narobe, da pa se je najpametneje izogibati konfliktnim osebam[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Saj jaz se tudi odstranim, če mi nekdo teži. Ker vem, da se tečnobe redko odstranijo same[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]






cofek -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (16.10.2008 16:18:50)

se strinjam da ga je treba naučit da se postavi zase, sam v tem primeru bi se postavil zase samo tako da bi ga nazaj udaril in mu spulil igračo iz rok. Itak fantka ta igrača ni zanimala (ker jo je trenutek zatem odložil), bolj ga je motilo, da jo ima naš. Če bi mu rekla da mu bo oni fantek posodil kako drugo igračo bi mu metala pesek v oči, ker se to ne bi zgodilo.
Po moje bi morala mamica bolj ostro odreagirat, ne pa da okoli jamra da njihov pa kar udari, v resnici je pa njen odziv bolj medel. 1x je zato odreagirala tudi vzgojiteljica in mu povedala, da trenutno ima naš to igračo, si pa lahko on vzame kaj drugega oz. mu je "naložila" eno drugo nalogo, ki jo je z veseljem izpolnil.
Hotela sem samo vprašat če se vam zdi prav da v konfliktu, ki ga ne povzroči tvoj otrok vzgajaš otroka, katerega mamica je zraven, vendar bolj švoh oz. sploh ne odreagira. Ti veš in vedno, tudi če ni tvoj kriv, odragiraš, so pa očitno tudi mamice, ki ne.
Sprijaznit pa se bom mogla tudi z dejstvom da ga je treba naučit da mora oz. lahko udari nazaj sam bom rajši še kake pol leta počakala, ker ne verjamem da bi razlikoval.






karmy -> RE: vzgajanje tujega otroka - da ali ne? (18.10.2008 21:00:40)

Ko sem živela v Ljubljani, in sva šla na igrišče, sem večkrat videla da ko otroci s starši pridejo na igrišče, se starši kar razpršijo - izpuhtijo, pol pa ne veš kaj bi delal z tujimi otroki, ker niso tvoja odgovornost. Kakor sem že enkrat napisala, sem bila v slabih 10 minutah odkadar sem pršla z mojim tamalim na tobogane, sama z 10 froci in nobenega starša okol [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] pa kakšni starši so to? Ignorirajo lastnega otroka na igrišču in pustijo naj dela kar hoče, ker se pač njim ne ljubi se z njim ukvarjat




Stran: [1]