|
Azzurra -> RE: Pritaknit otroka za norice?!? (17.10.2008 8:18:39)
|
Ma, vedno je hudo, ko so norice, vendar število pikic še ni merilo o stopnji težavnosti te bolezni. Jaz jih nisem prebolela, imam 2 otroka, ki ju pa najverjetneje bosta. Moja zdravnica me vodi posebej v evidenci, tudi zato, ker sem delala v šoli in še delam z ljudmi, kar pomeni, da se lahko nalezem iz danes na jutri. Tako je fasala to bolezen tudi moja znanka, nalezla se je od svojega otroka, ko je bila stara preko 30 let. Od tedaj je z njo živa kalvarija. Že 2 leti je zaposlena po 4 ure, več ne zmore. Norice so pustile posledice na možganih, takrat bi skoraj umrla. Ko so bolezen komaj pomirili, so ugotovili, da ne zna več hodit, ne zna več jest, vsega se je morala znova učit. Poznala je stvari, recimo povedat, da tisto na steni pove koliko je ura, ni pa vedela povedati, da se tisti predmet imenuje "ura". Posledice so hude. Vem, da so ji diagnosticirali trajne posledice. Ta bolezen ni nedolžna, vendar je splošno znano, da jo otroci lažje prebolijo kot odrasli oz. starejši ljudje.
Enkrat ko jo preboliš, si imun za celo življenje. Ti pa ostane menda notri ta virus in če se aktivira, je najhujša posledica lahko le herpes, bolezen kot taka ne more več izbruhnit.
Glede sosede pa bi rekla, da ni ravnala prav, če je vedela, da je namerno izpostavljala otroka okužbi. Sicer pa mislim, da se prenaša kapljično, torej če si otroka ravno nista podajala oslinjenih igrač in se drug drugega tikala (kot sem razumela, ste se srečevale zunaj), potem verjetno nimaš razloga za skrb. Če gledamo tako, potem lahko to bolezen fašeš čisto za vsakim vogalom, če z otrokom normalno hodiš v družbo oz. če ga nimaš ravno pod stekleno kupolo.
|
|
|
|