|
*nina* -> RE: Božičkovi pomagači 2008 (19.1.2009 17:31:02)
|
moja porodna zgodba:
začelo se je v ponedeljek ko so mi dali zjutraj gel za odpiranje, bolelo me je...kao popadki, ampak so rekli, da so prekratki, sam mene so boleli ko hudič, trajali so 18ur, šele ob 3h zjutraj so se nehali in odprta sem bila 2cm ampak maternični vrat še kao ni izginil in tako sem ostala v svoji sobi, drugi dan sem šla zjutraj na pregled in evo ga 3cm, klistir in v porodno, prej sem še poklicala borisa in je rekel, da hoče bit zraven, ob 10h se je začelo, predrli so mi mehur in čakali na moje popadke , ki so se seveda začeli z vsem svojim veličasjem...odpirala sem se počasi, prišla je druga smena babic in hvala bogu je bila ena, ki jo na videz poznam iz velenja je, Brigita Rošer. Skoz je bila zraven mene, me masirala, boris isto, jaz cela zadeta, sedela na žogi in predihavala popadke kriza...šla sem 2x tudi pod tuš, kar mi je ful pasalo...no 15:40 sem bila odprta 9cm in počasi se je začelo potiskanje, ma sem si dala duška in vpila zraven ko grešna duša:)mi je pasalo, ko pa je šlo bolj proti koncu sem bila pa čisto tiho in res dala vse moči od sebe, so mi kar žilice po obrazu popokale....naša baba pa se ni dala, glavica ni hotela ven...ker je vse predolgo trajalo so me rezali, auč, peklo ko pes, ko me je zarezala, so mi oči skor vn padle:)in končno glavica zunaj...sledi ŠOK dvakrat ovita popkovina, vozel na popkovini, nobenih znakov življenja, srček bije, dihala NI, hitro malo po ritki NIČ, masaža NIČ, končno kisik in evo ga naša Gaja je dala glas iz sebe,
zame je bil to tak šok, da sploh nisem sledila kaj se dogaja, boris se je takoj začel jokat, jaz pa šele čez nekaj časa...in pa vse kar je bilo je bilo upanje in neizmerna želja po njenem joku (glasku)...hvala bogu je bila uslišana.
IN KONČNO JE PRIŠLA V PRAVE ROKE, NAJINE.
to je moja zgodba, napeta ampak preživeta, sedaj sva že doma, mala je ful pridna, je in spiii in pa na veliko kaka....lepa je, najlepša:)snemala bo jo 24ur na dan celo življenje, da ne bi kaj zamudila.
|
|
|
|