|
san -> RE: zakladi marčevk 2008 (27.3.2011 10:30:39)
|
no, če katero kaj več zanima o zadevi s ****ušimo. tole sem dobila za odgovor:)
Pozdravljeni!
Glede na to, da po spletu krožijo sporočila, ki širijo paniko zaradi radioaktivnega oblaka iz Japonske sem se odločil, da napišem nekaj kar temelji na mojem poznavanju radioaktivnosti kot tudi zgodovine, jedrskih nesreč in nenavsezadnje tudi biologije.
Sem uni. dipl. ing. strojništva, zaposlen sem v "naši edini" nuklearki, vsake toliko časa delam v območju sevanja in sem zato o teh zadevah zelo dobro poučen, za kar gre zahvala delodajalcu.
Prvo bi rad zelo, zelo na kratko in na preprost način razložil kaj pomenijo naslednje besede:
SEVANJE ali RADIACIJA: gre za elektromagnetno valovanje visokih energij. Elektromagnetna valovanja so npr. tudi: vidna svetloba, GSM signal, radijski valovi,... Sevanje, kot posledica radioaktivnega razpada lahko povzroči poškodbe tkiv, če je seveda zadosti močno in prisotno zadosti časa (vsaj nekje1Sv-Sievert efektivne doze, da se sploh pojavijo prvi vidni učinki radiacijske bolezni). Pred sevanjem se lahko zaščitimo na princip ČAS RAZDALJA ŠČIT. Čas-v območju sevanja se gibljemo hitro, se ne zadržujemo brez potrebe. RAZDALJA-jakost sevanja pada s kvadratom razdalje, to pomeni da se z nekajmetrsko razdaljo od vira sevanja jakost bistveno zmanjša. ŠČIT-sevalni vir je mogoče zaščititi s svinčenimi ščiti, kar zmanjša hitrost doze (jakost). Delavci v nuklearki ne nosimo posebnih oblek, ki bi nas ščitile pred sevanji, ker pač takšnih oblek ni (le kdo je tako močan, da bi nosil 20 cm debelo obleko iz svinca?), pri delu v nuklearki se le ščitimo pred kontaminacijo, ki je razložena naprej v besedilu.
KONTAMINACIJA: gre za fizične delce (npr. prah), ki vsebujejo radioaktivne delce, torej delce, ki sevajo. Če se kontaminiramo, spravimo nekaj (pač določeno količino) teh delcev na telo ali v telo, ti delci zaradi radioaktivnega razpada sevajo, sevanje pa lahko poškoduje tkiva. Problem kontaminacije je, ker je sevanje neposredo na površini telesa ali celo v telesu samem. Delavci v nuklearki se z različno obleko in zaščitnimi maskami ščitimo pred kontaminacijo. Na slikah iz Japonske, kjer ljudem z nekimi instrumenti "svetijo" po glavi merijo morebitno kontaminacijo, ne pa prejeto sevanje. Količino prejetega sevanja merimo z dozimetri in jih je potrebno nositi v času izpostavljenosti sevanju. Mislim, da vam zdaj že postaja jasno, da bi radioaktivni oblak lahko potemtakem vseboval delce, ki sevajo zaradi radioaktivnega razpada.
RADIOAKTIVNI RAZPAD: nestabilni atomi razpadajo na stabilne in pri tem oddajajo energijo v obliki sevanja. Na hitrost razpadanja ne moremo vplivati, lahko pa določimo RAZPOLOVNI ČAS, to je čas v katerem razpade polovica neke radioaktivne snovi. S pretekom vsake razpolovne dobe se količina "nevarne" snovi zmanjaša za polovico. Po preteku kakšnih 7 razpolovnih časov je količina preostale "nevarne snovi" praktično zanemarljiva. Npr. razpolovni čas za JOD 131 znaša 8 dni, po 8 dneh ga obstaja še 50%, po 16 dneh ga je samo še 25% prvotne količine, po 24 dneh le še 12,5%, po 32 dneh pa le 6,25% in tako dalje... Če ima nek delec kratek razpolovni čas, bolj hitro razpada in zaradi tega tudi bolj intenzivno seva. Daljši razpolovni čas, pomeni počasnejši razpad in manj intezivno sevanje-takšna snov je manj nevarna.
TAKO NEKAKO SEM POIZKUŠAL RAZLOŽITI OSNOVNE POJME NA KARSEDA PREPROST NAČIN.
Za branje svetujem: http://www.icjt.org/tech/meje/meje.htm
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Radioaktivna zelenjava in sadje
Vsak živ organizem za svojo rast potrebuje hrano, torej snovi iz okolja. Rastline potrebujejo sonce, vodo, mineralne snovi..., živali jedo rastline itd... Tako se po prehrambeni verigi prenašajo snovi. Seveda, lahko neka rastlina pri svoji rasti "posrka" radioaktivne delce v svojo tkivo, nakar to rastlino poje človek in se ta delec znajde v človeškem telesu in če razpade odda sevanje, lahko pa se tudi s prebavo izloči, odvisno od snovi. To je povsem običajno, na tak način je navsezadnje možno radiokarbonsko določanje starosti v arheologiji. Radioaktivni ogljik (C 14) nastaja v okolju in se vgrajuje v žive organizme v določeni količini, ko nek organizem umre, se ne prehranjuje več, v mrtvo telo se ne vnaša hrane in s tem C 14, preostali C14 (ki se je tekom življenja nakopičil v telesu), pa razpada z določenim razpolovnim časom. Če izmerimo aktivnost preostalega C 14, je možno izračunati starost tega telesa (oziroma natančneje čas smrti). Na tak način določajo starost okostij, mumij itd.
Ko delajo mediji pomp iz Japonske radioaktivne špinače, to v tem primeru pomeni, da je stopnja radioaktivnosti v špinači "šele" na taki stopnji, da če bi nek človek vsak dan jedel špinačo, bi v enem letu prejel dovoljeno letno dozo sevanja. To je izračunano glede na vrsto radioaktivnih delcev na njihov razpolovni čas in na količino, ki jih najdejo v špinači. Jaz osebno ne vidim nobene ovire, da ne bi jedel takšne špinače, saj je navsezadnje ne jem vsak dan:) Podobno je recimo s količino svinca v solati v zgornji Mežiški dolini, pa jo ljudje še vedno gojijo in z veseljem jedo.
Vse skupaj velja jemati z zdravo kmečko pametjo. Potrebno je poznati na kakšen način se določa škodljivost živil. Tudi razlikovati je potrebno med besedama kot sta škodljivo in smrtno nevarno :). Ali je neka hrana nevarna ali ne je predvsem odvisno od vrste in količine radioaktivnih snovi v njej ==> Če bo kakršnokoli tveganje za zdravje bo to objavljeno na primeren način v sredstvih javnega obveščanja in nikakor drugače!
PRIMERJAVA
ČERNOBIL
V Černobilu se je leta 1986 zgodila doslej najhujaša (res kar huda) nesreča z velikim vplivom na okolje. Prišlo je do eksplozije zaradi vodne pare (in ne jedrske kot v atomski bombi), ki je raznesla delujoč reaktor. Pri tem je šlo v atmosfero kar nekaj ton jedrskega goriva s cepitvenimi produkti (to so večinoma radioaktivni elementi kot posledica jedrske cepitve; gre za plinaste delce, in za trde delce), stolp vročega dima s temi delci kontaminacije se je dvigal več kilometrov visoko, nakar se je zaradi vetra "raznesel" po Evropi in navsezadnje po vse Svetu... Količina kontaminacije je bila relativno visoka, ampak pri nas v Sloveniji smo vseeno tisto leto jedli vso sadje in zelenjavo...ter pili vino. Res smo "pojedli in popili" nekaj več radioaktivnih snovi kot običajno, ampak količine so bile vseeno tako nizke, da praktično ni bilo kakšnega negativnega vpliva. Poudariti velja, da je Černobil, relativno blizu in, da nas je oblak dosegel že po nekaj dneh in v samo nekaj dneh razpade manjša količina nevarnih snovi kot pa v daljšem času.
****OŠIMA
Situacija v jedrskem kompleksu ****ošima je zelo resna, vendar pa bodo posledice na okolje dosti, dosti manjše kot v Černobilu. Tu ni prišlo do eksplozije reaktorja in raztrosa jedrskega goriva v okolico. Je pa prišlo do poškodbe goriva in pri tem so v ozračje "ušli" radioaktivni plini (plinska faza cepitvenih produktov) npr. Ksenon, Kripton, Jod, Cezij in drugi....količino teh plinov je skoraj nemogoče primerjati z ogromno količino snovi, ki je šla v zrak med Černobilsko nesrečo. Karkoli je že šlo v zrak iz ****ošime, mora prečkati Tihi ocean, Severno Ameriko, Atlantski ocean...preden pride do nas se že zelo, zelo razredči poleg tega pa potuje cca 2 tedna, kar pomeni, da v tem času razpade veliko delcev s kratkim razpolovnim časom, ki najbolj sevajo in so zato najbolj nevarni. V tem času razpade približno 75% vsega joda 131, ki je lahko nevaren za ščitnico.
ZAKLJUČEK
Skratka, karkoli nas bo doseglo, bo to v tako majhnih količinah, da jih bo dejansko težko izmeriti. Lahko vam svetujem, da redno spremljate podatke iz strani NEK ( http://www.nek.si/sl/aktualni_podatki/ ), kjer se redno objavljajo podatki o sevanju znotraj elektrarne, kot tudi v Krškem. Lahko spremljate, če se bodo vrednosti v naslednjih dneh kaj povečale. Gre za zelo majhne vrednosti (o nano-Sievertih na uro; to je ena miljardinka Sieverta na uro)....tipične vrednosti sevanja, ki je prisotno zaradi kozmičnega sevanja, sevanja okolja...znaša okrog 70 nSv na uro (70 miljardink Sieverta na uro).
V Republiki Sloveniji običajno prebivalec zaradi naravnih sevanj prejme dozo okrog 2,5-3 mSv na leto (3 mili Sieverta...3 tisočinke sieverta), delavci, ki delamo v "sevalnem okolju" pa lahko prejmemo zakonsko 20mSv, v NEK je to še zmanjšano za polovico, torej na 10mSv. Zraven vira, ki seva z jakostjo 1 mSv na uro (tisočinka Sieverta na uro je tisočkrat večja enota kot miljardinka Sieverta na uro) bi moral stati 10 ur, da bi dobil letno dovoljeno dozo.
Kar hitro so lahko številke nekaj tisoč nečesa...treba je gledati kakšne so enote; lahko rečem da imam 1000ml vode ali pa 1l...razumete poanto z enotami? Mediji dostikrat objavijo "velike številke" določenih vrednosti, ki pa dejansko ne pomenijo nič kaj velikega.
Upam, da sem vam vsaj malo razširil obzorja. Radioaktivnost tudi ni vedno nek bavbav kot pogosto napihujejo mediji, pravzaprav je z nami že od nastanka vesolja in je povsod okrog nas, največji problem je, da je večina ljudi o tem zelo slabo poučena.
Lep pozdrav,
Lenart Pušnik
|
|
|
|