|
Azzurra -> RE: zakladi marčevk 2008 (7.8.2009 13:48:49)
|
Mi smo nazaj z dopusta. bli smo na Bolu na Braču, hotel Bonaca all inclusive, družinski hotel, igrišče, igrala, bazeni, zabava za otroke. Daša...no, ne vem kaj naj rečem, Daša se nam je en dan metala v vodo, da včasih ni utegnila niti zadihat, ko se je že tunkala, potapljala, se smejala, spet z glavo notri...nisem več vedla al mam ribo al mam otroka! Noro, res. sploh je ni blo nič strah in tudi ostale dni, ko smo bili na morju, je nisem mogla odvlečt od vode, skozi bi bla not in skozi bi se tunkala. jaz res nisem verjela svojim očem in mislim, da tudi vsi ostali, ki so jo gledali, kot da je padla z Lune, niso verjeli. žal mi je, da nismo imeli takrat kamere s sabo, sem si rekla naslednji dan jo moramo posnet, pa nam ni uspelo...v nadaljevanju razlaga...
...ker pa seveda ni moglo it tako lepo skozi, nam je na žalost zbolela, to nekatere veste iz FB. samo toliko da povem še za ostale kot nasvet, ki ga morda velja poznat: daši temperatura nikakor ni padla. smo bli pri zdravniku, nam je dal sirup (ibuprofen, kot jepri nas npr. voltaren, ki smo ji ga potem začeli dajat kar našega v obliki svečk), ker da ga otroci dobro prenašajo. dali smo ji ga ko je temperatura presegla 38.8, po eni uri pa ji temperatura sploh ni padla, pač pa se zvišala na alarmantnih skoraj 41 !!! seveda smo jo takoj slekli in jo začeli ohlajat v banji. to je bilo grozno. ona je zavijala z očmi, sploh ni reagirala, bila je mlahava in vidno je blodila. poklicala sem v naš zdr.dom in pediatrinja je rekla takoj še svečko in pol paracetamola! in nato ji je na srečo padla toliko, da ni bilo več ogrožujoče. skratka punce - voltaren in paracetamol se sme kombinirati, seveda v skrajnih primerih, kar je naš na žalost bil. bilo je grozno. v hotelu so bili zelo prijazni, so že naredili teren če bi bilo treba rešilca itd. ma niti da vam ne govorim, no. ko je potem dobila še antibiotik, je šlo na boljše. v glavnem, Bol ja...prav Bol na Braču...
Liam je bil v tej situaciji zelo priden. revček je bil prikrajšan za veliko kopanja, tudi k dohtarjem je hodil z nami, ker si nisva upala da bi šel samo en z dašo v avto, ker ne veš kaj se zgodi po poti....sicer na Bolu je bil blizu, a kaj ko je bilo treba tudi na drugo stran otoka, v Supetar, to pa je že 40 min vožnje po ovinkasti cesti, za tja je bruhala ona, za nazaj on....joj ženske moje groza, groza vam rečem...jaz sem šla na dopust z mešanimi občutki, oba sva v službi pokrivala dopuste sodelavcev in posledično toliko več (in on toliko dlje) delala, ko sva štartala na dopust sem bila crknjena, brez moči, utrujena in potrebna počitka, nazaj sem prišla ne samo ista, še dvakrat slabša! sploh ne vem kako naj se spravim k sebi, v ponedeljek že grem v službo.
sicer pa na Bol ne bi šla več, mi ni všeč, gužva je na plaži, vse je v klanec, Zlatnega rata nisem videla razen od daleč, hotel (osebje, prijaznost, ponudbo, hrano in postrežbo) pa moram res pohvalit. zelo so nam pomagali za čas bolezni, nam vskočli počistit in pospravit tudi izven termina, ko smo šli npr. k zdravniku, dovolili da smo nesli hrano za dašo v sobo (itak ni jedla nič, kasneje edino juho in grozdje), vsi so spraševali kako je, jo prihajali gledat, malo pobožat, ko so nas srečali na poti k zdravniku itd...
ahhhh, dopust za pozabit. sicer pa vem, da bi se isto zgodilo doma, to mi rečejo vsi. je res, ja, bi se zgodilo doma, samo v tistih trenutkih preklinjaš vse po spisku, da si tako daleč, da na otoku ne najdeš enega pediatra, da jemljejo kri v laboratoriju samo na parne dneve itd itd. tudi moj dragi mi je stalno govoril, ja kaj pa tisti, ki grejo na mauritius z otroki, pa na kanarske, pa itd itd...ja saj je vse lepo in prav, samo v tistih trenutkih ti taka tolažba ne pomaga, ko imaš v naročju otroka, ki dobesedno peče kot žerjavica...
|
|
|
|