|
Srčekgirll -> RE: Majski hroščki 2008-18.del (12.4.2009 11:07:29)
|
PREBERI DO KONCA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
>
> Nekega dne, ko sem bil prvi letnik v srednji
> šoli, sem videl fanta iz mojega razreda iti
> domov. Ime mu je bilo Kyle. Izgledalo je, da
> je nesel domov vse knjige.
>
> Mislil sem si:''Zakaj bi kdonesel vsesvoje
> učbenike domov v petek? Res mora biti
> piflar.''
>
>
> Sam sem imel kar lepo splaniran vikend
> (žurke in nogometna
> tekma z mojim prijatelji jutri popoldan),
> zato sem skomignil
> z rameni in šel naprej.
>
> Ko sem hodil, sem videl, da gre proti temu
> fantu grupa otrok. Tekli so k njemu, mu
> podrli vse knjige na tla in ga spotaknili,da
> je padel v blato. Njegova očala so poletela
> in videl sem, ko so pristala v travi okrog
> 10 čevljev od njega. Pogledal je gor in
> videl sem to obupno žalost v njegovih očeh.
>
> V srcu sem čutil z njim. Zato sem tekel do
> njega in medtem, ko se je plazil po tleh in
> iskal očala, sem videl solzo v njegovih
> očeh.Ko sem mu podal očala , sem
> rekel:''Tisti fantje so bedaki.Res bi morali
> odrasti.'' Pogledal me je inrekel:''Hej,
> hvala!'' Na njegovem obrazu je bil velik
> nasmešek. To je bil eden tistih nasmeškov,
> ki izkazujejo resnično zahvalo. Pomagal sem
> mu pobrati knjige in ga vprašal kje živi.
> Kot se je izkazalo, je živel blizu mene,
> zato sem ga vprašal, zakaj ga nisem prej
> videl. Rekel je, da je pred tem hodil v
> privatne šole.
>
>
> Prej se ne bi nikoli družil s kakim fantom,
> ki je hodil v privatno šolo. Vso pot do doma
> sva šla peš in pomagal sem mu nesti nekaj
> knjig. Izkazalo se je, da kar zanimiv fant.
> Vprašal sem ga, če bi hotel z mojimi
> prijatelji igrati nogomet. Rekel je da želi.
> Družili smo se cel vikend in bolj, ko sem
> spoznaval Kyle-a, bolj mi je bil všeč (in
> moji
> prijatelji so bili istega mnenja.)
>
>
> Prišel je ponedeljek zjutraj in tam je bil
> Kyle spet z ogromnim kupom knjig. Ustavil
> sem ga in rekel:''Ti si boš pa res
> natreniral mišice s tem kupom knjig, ki jih
> nosiš vsak dan!'' Samo smejal se je in mi
> dal polovico knjig.
>
>
> Skozi naslednja štiri leta sva z Kyle-om
> postala najboljša prijatelja.Ko sva bila
> zadnji letnik, sva začela razmišljati o
> faksu. Kyle se je odločil za Georgetown in
> jaz za Duke. Vedel sem, da bova vedno
> prijatelja da kilometri ne bodo nikoli
> problem.
>
> On je želel biti zdravnik jaz pa
> sem ciljal v poslovne vode z nogometno
> štipendijo.
>
> Kyle je bil zadolžen za poslovilni govor v
> našem razredu. Ves čas sem ga dražil, da je
> piflar. Moral je pripraviti govor za maturo.
> Tako vesel sem bil, da nisem jaz rabil iti
> na tisti oder ingovoriti. Na dan mature sem
> videl Kyle-a. Izgledal je čudovito. On je
> bil eden tistih, ki so res našli sami sebe
> skozi srednjo šolo. Malo je ''napolnil''
> svojo postavo (z mišicami) in zelo dobro je
> izgledal v očalih. Imel je večzmenkov kot
> jaz in punce so ga oboževale. tako sem bil
> včasih ljubosumen. Danes je bil eden tistih
> dni. Videl sem, da je nervozen zaradi
> svojega govora. Zato sem ga lopnil po hrbtu
> in rekel:''Hej, veliki mož, odličen boš!''
> Pogledal me je z enim tistih pogledov
> (hvaležnih) in sem nasmejal. ''Hvala,'' je
> rekel.
>
>
> Ko je začel svoj govor, se je odkašljal in
> pričel. ''Matura je čas, ko se zahvalimo
> vsem tistim, ki so nam pomagali skozi tista
> težka leta. Svojim staršem, učiteljem,
> bratom, sestram, mogoče trenerju... ampak
> najbolj svojim prijateljem. Tukaj sem, da
> vam povem, da je biti nekomu prijatelj,
> največje darilo, kar ga lahko tej osebi
> date.
>
> Povedal vam bom zgodbo.
>
> Samo gledal sem svojega prijatelja v neveri
> medtem, ko je razlagal zgodbo o prevem dnevu
> najinega srečanja. Čez vikend se je
> nameraval ubiti. Govoril je o tem, kako si
> je izpraznil omarico, zato da njegova mama
> kasneje ne bi rabila tega potem početi in
> nositi domov vseh njegovih stvari. Globoko
> me je pogledal in mi namenil majhen
> nasmešek. ''Hvala bogu, sem bil rešen. Moj
> prijatelj me je rešil pred
> neizgovorljivim.''
>
>
> Slišal sem vzdih, ki je potoval skozi
> množico medtem, ko nam je ta čeden,
> popularen fant razlagal o svojem
> najšibkejšem trenutku. Videl sem njegovo
> mamo in očeta kako me gledata in se mi
> smejita s tistim istim hvaležnim nasmeškom.
> Šele takrat sem dojel globino vsega tega.
> Nikoli ne podcenjuj moči tvojih dejanj. Z
> eno majhno gesto lahko nekomu spremeniš
> življenje. Na bolje ali na slabše.
> Bog nas ''daje'' v naša življenja, da
> vplivamo drug na drugega na nek način.
> Iščite Boga v drugih.
>
>
> Zdaj imaš dve možnosti, lahko:
> 1) posreduješ to prijateljem ali
> 2) zbrišeš in se pretvarjaš, da se ni
> dotaknilo tvojega srca.
> (Kot lahko vidiš, sem jaz izbral možnost
> številka 1.)
>
> ''Prijatelji so angeli, ki nas dvignejo na
> noge, ko
> naša krila pozabijo kako leteti.''
>
> Mendarodni teden prijateljstva je. Pokaži
> svojim
> prijateljem, koliko ti je do njih. Pošlji to
> vsakemu,
> ki ga smatraš za PRIJATELJA. Če pride nazaj
> k tebi,
> potem boš vedel, da imaš krog prijateljev.
> KO PREJMEŠ TO PISMO, GA MORAŠ POSLATI
> NAJMANJ 10 LJUDEM, VKLJUČNO Z
> OSEBO, KI TI GA JE POSLALA.
>
>
>
>>>
> Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur
> je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot
> sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat
> niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti.
>
|
|
|
|