|
r1ta -> RE: decembr-ke/čki 2006 - nadaljevanje (14.12.2009 22:42:44)
|
Ojla punce!
Ja midve sma že 10 dni v Sloveniji. Potovali sma vredu, brez nekih posebnosti. Za Ano je to posebno doživetje in nimam težav. Po moje je že navajena. No, potem se je zgodba po prvem cepljenju ponovila, tokrat v malo hujši obliki, tako da je spet bilo bruhanje zaradi kašlja na sporedu. Vsak večer vsaj 3x. In sam začeli z AB. Po dveh dneh je bila dobra oz. mnogo bolje. Potem sem zasmrkala jaz. Grlo me je bolelo ene 4 dni in nos je bil katasrofa. Zdaj je bolje, sem pa očitno okužila pol družine ker je nečakinja zbolela za isto rečjo kot jaz, babi in dedi sta pa na meji da ju vrže v posteljo.
Drugače je tale današnji sneg prav dobrodošel kar se najinega dopusta tiče. Ana je danes komaj čakala da gre ven, potem je pa stala sredi zelenice in gledala v nebo z odprtimi usti in čakala, da ji pade kakšna snežinka v usta. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Glede trme trkam. Po moje je to obdobje že za nama, ali pa bo še prišlo. Oktober in november sta bila dokaj težavna meseca. V vrtcu je pobrala cel kup oslarij, tudi navado trme. Hec je bil v tem, da smo vzpodbujali prijateljstvo z eno punčko, ki je bila navzven ali pa v prisotnosti drugih staršev pravi angelček, kasneje se je pa izkazalo, da je dokaj nemogoče dete. Trma pri njej je stalnica in meji na...saj ne vem kaj naj rečem... obup. Jaz ne vem kako njena mamica ne popiz...di. Dobesedno. Po moje jim je vse skupaj ušlo iz vajeti in je brez strokovne pomoči ne bodo mogli več kontrolirati. In pazite, je Anina najboljša prijateljica! Vsaj ljubi dan se spomni nanjo in pravi da bi se rada z njo igrala. Seveda. Bolj kot je igra nora, raje jo otroci imajo. Kar pa za starše ne drži. Tako da sem kasneje ugotovila da se Ana muli kot ta punčka (recimo ji Mojca) sem vedno rekla: "O Mojca, dober dan!" In Ana je znorela, češ da ona ni Mojca, temveč Ana. In sem ji povedala, da potem se pa naj obnaša kot Ana. In je bilo vredu. Tudi s spanjem smo imeli težave ampak odkar podnevi ne spi več, tudi teh težav ni več. Zaspi okoli osme ure zvečer in spi do devete zjutraj (zdaj ko sma na dopustu). En problem manj.
Edino kar jo trenutno pesti je to, da pogreša dadija. Vsak dan mi reče vsaj enkrat, da bi se rada z njim crkljala in ko pride večja kriza jo dadi pokliče, pa je spet vredu. Se mi zdi, da večja kot je, težje je. Sicer pa še pet dni in bomo spet vsi skupaj.
Takole.
Vsem, ki sem pozabila čestitat želim vse najboljše za tretji rojstni dan, mamicam in očkom ter bratcem in sestricam pa lepe praznike!
|
|
|
|