RE: primer dobre prakse pri učitelju (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Od šolarčka do šolarja



Sporočilo


*lenc@* -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (28.7.2009 22:39:34)

Draga krfjolca in pa tudi ti pingo.....Obe stresate takšne bolne, da ne morem bit več tiho..




Lenca vse kar smo ti napisali, je primer dobre oz. slabe prakse. To je to, kar si želela vedet. Ne pritožuje se, če ti kak odgovor ni všeč.

debata je šla tudi že v žaljenje,zato sem napisala da naj vsaka zase pove. Vsak ima svoje mnenje, in vsako je pravilno s svojega zornega kota.






*lenc@* -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (28.7.2009 22:43:13)

Sicer pa kar se tiče kampanjskega učenja...lenca.. zastarelo je prepričanje, da nekaj znaš le, če se učiš ure in ure in ure in ponavljaš kot star papagaj. To je v bistvu bolno razmišljanje, ki se ga nekateri res držijo kot pija
IZVIRNO SPOROČILO: Gina




zopet smo se narobe razumeli[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
želela sem, da bi se učenci sproti učili, seveda znanja z razumevanjem  in uporabnega znanja, faktografije le kolikor je nujno

se pa do preverjanja "bluzi", pol se pa zbudijo pri ocenjevanju in jojjjjjjj, kakšne ocene

ja, valjda, prej pa 1mesec zvezka ne v roki

o tem sem mislila






*lenc@* -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (28.7.2009 22:45:04)

mah ...človek kar sleb volje rata včas na temle forumu, drug drugemu besede "zapenjamo", na svoje pa včasih ne pomislimo

gina- men je fajn, da en malo pove, pa tist jedrnato in "veliko"




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (28.7.2009 23:05:25)

IZVIRNO SPOROČILO: *lenc@*

želela sem, da bi se učenci sproti učili, seveda znanja z razumevanjem  in uporabnega znanja, faktografije le kolikor je nujno

se pa do preverjanja "bluzi", pol se pa zbudijo pri ocenjevanju in jojjjjjjj, kakšne ocene

ja, valjda, prej pa 1mesec zvezka ne v roki

o tem sem mislila



Zakaj? Ne štekam, zakaj bi morali znati sproti nekaj, kar v veliki večini primerov sploh ne bodo nikdar rabili? Ne rečem recimo za tuje jezike, pa matematiko, pa take reči, ko res ne moreš drugače kot sproti, če želiš kaj znat, ampak recimo za naravosl., zgodovino, geograf., še celo za slo. (resnici na ljubo je naša slovnica seciranje dobre stare slovenščine, pa še to kr neki v tri dni kot se je Toporišič spomnil mal po svoje, literatura pa je včasih izbrana v UN da bog pomagaj zanimivo...). Zakaj naj bi nekaj sproti znal? Čemu to služi? One good reason, samo vsaj en za sproti?




*lenc@* -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (30.7.2009 23:20:52)



gina - faca si, taka predana [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

en razlog si rekla[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

naj najprej povem, da sem sama bila kampanjc

mislim (iz izkušenj), da je sprotno učenje bolj utrjeno in predelano in razumljeno, ker se poglobiš sproti in predelaš manjša poglavja

mat, slo, ang sem se učila sproti, ker se je bilo treba že zaradi d.n. in si utrjeval snov ... še danes znam skoraj vse

zgo, geo ...pa sem se učila samo pred K.N. in znanje ni primerljivo -veliko pozabljenega, neutrjenega, luknje v snovi

ker takrat se je bilo veliko za naenkrat naučit ...easy come, easy go in v mojem primeru je bilo tako




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (31.7.2009 12:48:40)

IZVIRNO SPOROČILO: *lenc@*

mislim (iz izkušenj), da je sprotno učenje bolj utrjeno in predelano in razumljeno, ker se poglobiš sproti in predelaš manjša poglavja



Vidiš, meni se to sploh ne zdi. Ko je mene recimo v nekem obdobju zanimala umetnostna zgodovina, sem prebrala na dušek vse, kar se te teme tiče. IN kar precej vem in znam, mi je ostalo v glavi - ne zato, ker bi se postopno učila, ampak zato, ker sem razumela - prebrala, videla, izkusila, uživala zraven.
Ko me je zanimala narava, sem se na dušek vrgla v to, doma imam tone knjig o tej tematiki in ogromno vem. Ker sem izkusila, videla, razumela, doživljala...

Če vzamem recimo za primer zgodovino. V šoli smo jemali delček po delček, nepovezano, blesavo v bistvu. Knjige so bile napisane brez pravih povezav in brez prave predstavljivosti. Učiti sem se morala sproti, ker smo imeli precej zoprno zgodlarco. Pa v končni fazi nič nisem znala. Pri 18. letih me je začela zgodovina ful zanimat. Prebrala sem na tone knjig o tem, se ogromno pogovarjala, gledala kakšne filme in podobne reči, za piko na i mi je fotr razlagal zgodovino med pogovori kot kakšno pravljico. Vse naenkrat (zdaj si že pogruntala da sem kampanjec, a ne). Šele tedaj sem dobila neke predstave kaj je to recimo stara grčija, renesansa....karkoli že - ob imenu sem se zavedla vseh okoliščin tistega časa - seveda zgolj za obdobja, ki so se mi zdela zanimiva. Kar me ni nikdar zanimalo - recimo kakšna azija, še danes nimam pojma skoraj. Torej ljudje ne znamo zgodovine zaradi neumnih učnih načrtov, nezanimivih učiteljev, snovi, ne-gledanj-filmov, ne-branja-knjig....ne pa zaradi nesprotnega dela.
Znamo zaradi razumevanja nečesa, poglobljenega razumevanja in zanimanja, ter izkustvenega učenja. Tega pa v šolah itak skoraj ni. Razen...razen morda pri matematiki in jezikih. Jezik moraš razumet, če ga hočeš znat. Pa vendar se niti tega ne moreš nadudlat. Če nimaš posluha, imaš težave ves lajf tudi s tem, ne glede na to, koliko se ga učiš. Če redno poslušaš jezik, imaš več šans, da se ga naučiš - čeprav, če bi šel živet v tuj kraj, pa tam kampanjsko poslušal isti jezik, bi ga najbrž še prej znal, kajneda - količina bi bila velika, ampak naučil bi se pa hitreje in več.

Z matematiko je enako. Razumeš al pa ne razumeš. Pri matematiki pogosto rabiš dobrega učitelja, ker tam se nerazumevanje snovi posledično vleče leta in leta in te učitelj mora! naučiti razumeti stvar, sicer bo imel on probleme s tabo, ker boš zaostajal, mu delal sive lase.. Torej trdim da matematiko znaš zato, ker si imela dobrega učitelja, ki ti je dal razumevanje, ne pa zato, ker si delala domače naloge. Sama sem DN prešpricala, tudi mat. sem se učila kampanjsko, pa jo znam zelo dobro. Res sem pa poslušala učiteljico in vse osnove odnesla že od pouka.

Fizika v oš je bila res ena polomija. Enako kemija. Zgledalo je ok, vendar ne glede na moje petke, jaz teh dveh predmetov nisem razumela, dokler me stvar ni začela zanimati. V hipu sem spet privlekla (krepko po mojem 20. letu) vse, kar se je dalo na ti dve temi in preštudirala gore reči. Kampanjsko. Razpravljala z vsakim, kdor je imel voljo in čas in je kaj o tem vedel, ampak ne moreš si mislit, kako težko je bilo najti koga, ki bi še znal osnovnošolski kemijo in fiziko - večina ljudi je šla iz oš brez osnovnega znanja! Enako kot jaz. Ne moreš verjet. Danes reči razumem. Prej jih nisem.

Torej trdim, da je naš šolski sistem zanič, če se mora človek izobraževati sam, da kaj v resnici ve in zna. Šola je pogosto dolgočasna, neprimerne so vsebine, še bolj količina, ter obseg balastnih snovi, ki nikomur in ničemur ne koristijo.

Dokler otrok ne razume bistva in mu je bistvo blizu, ter ima o tem dobre predstave, tako dolgo trdim da ne zna o predmetu na dolgi rok skoraj nič. Čemu potem to učimo? Pa še zahtevamo,d a to zna sproti? Sproti se mora učit samo, če si hoče na pamet zapomnit podatke, ki jih ne razume. IN jih čez tri dni, ko ni več testa, pozabi!!! Kakšen je smisel tega? Ne, ne vidim smisla, res ne. Zato trdim kot v prvem postu - učenje na pamet brez globokega razumevanja je popolnoma brez smisla, še toliko bolj brez smisla je posledično učenje vsak dan sproti. Zguba časa, energije in življenja.




*lenc@* -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (31.7.2009 14:34:13)

se strinjam motiv je najbolj pomemben za vse stvari v lifu

vseen mislim, da bi blo fajn, če bi se sproti učili snov in jo čimbolj primerjali ... z vsakdanjim življenjem

primer: naravoslovje

kako teče voda po radiatorju? topla, mrzla ...

da bi si doma po pouku pogledal to, sprobal (ŠE BOLJE, DA KAR V ŠOLI)... ne pa pol k se snov nabere vse predelat in se pripravt za K.N. PA NEKI NA PAMET UČIT

IN TAKO JE PRI MLADINI

SE STRINJAM, NAUČITI JIH MORAMO, KAKO SE UČITI, RAZUMETI ...

saj me razumeš gina, saj si pametna ...

čaw




*lenc@* -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (31.7.2009 14:35:11)

hvala vam za predloge[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

pa vseeno lahko še naprej debatiramo ...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] o tem






Anonimen -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (31.7.2009 14:42:50)

IZVIRNO SPOROČILO: *lenc@*


SE STRINJAM, NAUČITI JIH MORAMO, KAKO SE UČITI, RAZUMETI ...


Kaj pa vem, ce je to glavno...
Meni so dali najvec tisti, ki so mi pustili neko veselje do ucenja oz. do njihovega predmeta. Ne neke tehnike, kako si snov zapomniti...




Gina -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (31.7.2009 18:40:43)

Lenca, a veš, pri naravoslovju se še kar precej poskusov naredi, to je res, pa vendarle... nekatere reči so totalno neprimerne razvojni stopnji, pravzaprav preveč njih, tako da je že v štartu nemogoče, da bi jih otrok dolgoročno akumuliral v svojih možganih, pa saj to ti je menda ja jasno, če poznaš UN. Ja, lahko si jih zapomni za 3 dni, razume? Ne, ne, razume jih pa ne. MOja hči ima menda vse pet, pa si je sposobna vse v hipu kratkoročno zapomnit, ampak če jo reč ne zanima, ne pusti niti da bi ji razložila, ker pravi, da itak za šolo vse zna, drugo je pa ne zanima (kadar jo stvar zanima, pa stvar razume, pa ona v resnici o tistem dolgoročno mnogo ve in zna). Pravzaprav je sin isti, samo da se njemu ne da učit bedarij niti za tri dni, raje malo na pol preskoči, če se le da te oslarije. Poleg tega, pri vseh predmetih je nemogoče gledat filme, delat poskuse, jih peljat v muzeje, na morsko obalo preučevat polže,.... ni časa, prenatrpano je vse skup. Pa četudi bi to šlo, je polno balasta, ki ga zahtevamo od otrok, npr. pisat test iz ŠV.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] NI važno kako otrok igra odbojko, važno je, da zna pravilno poimenovat pojme pri šv. Bolni smo, lenča, bolni.

Največji absurd je pa ta, da se v bistvu sploh ne ocenjuje koliko kdo v realnosti zna. Ocenjuje se, kdo si je zapomnil več balastnih snovi v nulo. Če imaš sposobnost pomnenja na pamet, si v šoli zmagal. Če znaš za življenje in dolgoročno stvar odlično, dobiš v šoli trojko. Pa mi rečejo potem, ko to trobim na aktivih, pa na zavodu...povej nam način, kako se da drugače ocenjevat? Se ne da, pravijo. Zakaj bi se morali ocenjevat? A ni dovolj, če rečemo da je nekdo naredil predmet oz. ga ni naredil, zame bi bilo, ne dokazujem se s številkami? Ne, ni. Ljudje hočejo lestvico, primerjavo, snobizem, kapitalizem, izločanje manj grebatorskih otrok, izločanje manj šolskih, posledično bogatenje elite. Iz tega razloga bomo imeli še naprej tak butast sistem. Hierarhično lestvico. Ne znanje. Samo tako pač je. V takem svetu živimo. Sprejemam nujno zlo. Ne sprejemam pa tega, da bi se moral nekdo učit vsak dan sproti (doma seveda mislim, v šoli je že prav da posluša, gleda in sodeluje pri eksperimentih, kjer jih že izvajajo, ker to je samo njemu v pomoč- samo to nima veze z vsakdanjim učenjem doma po sedmih urah v šoli in po domačih nalogah).

Strinjam se z mič, veselje do predmeta ti da motivacijo in posledično znanje, ne tehnike in ne dudlanje.




mojcaziga -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (2.8.2009 11:59:54)

Sama sem po izobrazbi profesorica in imam 6 mesecev izkušenj, potem pa sem s poučevanjem (vsaj zaenkrat) prenehala. Prebrala sem vse, strinjam se malo z eno, malo z drugo. Po moje je UN eno veliko skropucalo in bi ga bilo treba sežgat. praksa je nekaj popolnoma drugega. Poučevala sem zgodovino, kjer je toliko dodatnega materiala, posnetkov,........, da bi se predmet dalo naredit tako zanimiv, ampak kaj če se od nas zahteva, da predelamo dolgočasen učbenik v nulo, pol pa par ur odpade in pe kaj in ti ne ostane nobena dodatna ura, kjer bi se to lahko izvedlo. Pa še ogromno cvetk se najde.
Kar pa se kampanjskega učenja tiče, ga ne zagovarjam in ne kritiziram. Vsak po svoje. Definitivno ti res največ stvari ostane v glavi, če se ti zdijo zanimive ali pa so podane zanimivo. Rekla bi tudi to, da ti veliko balastnih snovi (vsaj malo za eno splošno razgledanost na več področjih) ostane v glavi, če sproti delaš, kampanjsko pa bolj malo (govorim zazadeve, ki človeka ne zanimajo, jih je pa včasih dobro vedet).
Edino kar sem spoznala pri sebi in pri enemu kupu drugih je, da se s sprotnim delom razvije en odnos do dela, sprotnega. Kar lahko pride prav na faksu in na sploh v življenju. Ponavadi so kampanjci, kampanjci pri vseh stvareh v življenju. In sama definitivno lepše plujem skozi življenje s sprotnim delom. Verjetno je tukaj na delu karakter.

Se pa od vsega najbolj strinjam z naslednjo izjavo:

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Če imaš sposobnost pomnenja na pamet, si v šoli zmagal.


Sama imam zelo dober spomin in vsaj v OŠ nisem imela dela s snovjo. Vse sem si brez dodatnega dela fotografsko zapomnila in mi testi niso dellai nobenih problemov. Malo več dela sem sicer imela v srednji šoli, ampak na sploh sem prišla super skozi. Ko pomislim koliko dela so imeli ostali [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]


lp




Solero -> RE: primer dobre prakse pri učitelju (10.9.2009 0:00:13)

Ojej, ojej...!! Sem prebrala samo 1. stran...
A Vam ni škoda časa, te dragocene, prehitro minljive in zelo zaželene valute, da takole krošnjarite z njim in se greste neko vsevedno besedičarsko dokazovanje, od katerega nima nihče, niti naključni bralec, ničesar, da pa skoraj ni več v zvezi z naslovom pa je že tako in tako hitro postalo jasno...?!
Oh, se mi je zareklo.

Hotela sem napisati le to, da so razlike med govornim nastopom in predstavitvijo referata, obstajajo.
Juhuhu, glejte jih, ku-ku:
- govorni nastop je (lahko) način ocenjevanja pri pouku slovenščine, kjer se ocenjuje govor in samo govor, nobenih plakatov, slik, ipd. To so dodatna gradiva, ki so lahko pripomoček pri nastopu, odvisno od odločitve in angažiranosti učenca, niso pa predmet ocene. Dalje.
- referat je (lahko) oblika ocenjevanja, kjer učenec predstavi neko določeno temo, o kateri je zbiral podatke, jih uvrščal, analiziral, obračal itd. in ocenjena je bistvenost vsebine. Zdaj, ali to pomeni tudi izdelek v obliki plakata, prosojnic...je odvisno od navodil učitelja.

Obe obliki dela in ocenjevanja sta prilagojeni glede na razred ali nivo v razredu.

Še to: zakaj starši delate namesto otrok te stvari, zakaj jim ne zaupate dovolj, da bodo tudi brez vas kaj znali, kako dolgo boste namesto njih pisali in risali...?? Nimate popoldan kaj za počet? A se zavedate sporočila, ki jim ga s tem dajete?
To je njihov učni proces, vi ste svojega že končali. To so njihove domače naloge, vi imate sedaj druge.

Hawq!





Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 [3]