|
grahek85 -> RE: izredna odpoved (28.10.2009 16:20:10)
|
Pa še vse o izredni odpovedi:
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved brez odpovednega roka in torej začne učinkovati že z opravljeno vročitvijo odpovedi. Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi le, če obstajajo razlogi, določeni z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR), in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank (torej delavca in delodajalca) ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka pogodbenega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Izredna odpoved je skrajna možnost, ko je odnos med delavcem in delodajalcem že tako zaostren, da delovnega razmerja iz razlogov, ki jih zakon našteva (na strani delavca) v 111. členu in (na strani delodajalca) v 112. členu ZDR, ni več mogoče nadaljevati.
Razloge na strani delodajalca, zaradi katerih lahko delavec poda izredno odpoved, določa ZDR v 112. členu:
- če delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- delavcu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- delodajalec je delavcu vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
- delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- delodajalec je delavca žalil ali se nasilno vedel do njega ali kljub njegovim opozorilom ni preprečil takega ravnanja s strani drugih delavcev,
- delodajalec delavcu ni zagotavljal enake obravnave glede na spol,
- delodajalec delavcu ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem v skladu s 45. členom ZDR.
Samo če so podani zgoraj našteti razlogi, lahko delavec poda izredno odpoved. Ob tem je pomembno, da mora utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Če poda izredno odpoved delavec zaradi grožnje ali prevare delodajalca ali v zmoti delavca, pa je takšna odpoved že po zakonu neveljavna in jo mora delavec, če jo hoče razveljaviti, izpodbijati v posebnem postopku pred pristojnim sodiščem.
Ob postopku izredne odpovedi je treba upoštevati tudi roke, ki jih določa ZDR:
- izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse zanke kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 15 dneh, odkar se je izvedelo za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca, ves čas, ko je možen kazenski pregon (glej 110. člen ZDR);
- preden delavec poda izredno odpoved, mora delodajalca predhodno pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorja za delo šele v osmih po tem, ko delavec to stori, lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (glej 112. člen ZDR).
Ob tem ni odveč omeniti, da ZDR ne predvideva posebne aktivnosti Inšpektorata RS za delo ob prejemu obvestila o kršitvah delodajalca, ki naj bi bile podlaga za izredno odpoved delavca. Gre zgolj za procesno predpostavko v postopku odpovedi, ki mora biti izpolnjena, če želi delavec podati veljavno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Izredno (ali redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča delavec delodajalcu v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZDR po pravilih pravdnega postopka. Ko delavec poda izredno odpoved zaradi katerega od ravnanj, opredeljenih v prvem odstavku 112. člena ZDR, je upravičen do:
- odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do
- odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Pomembno je, da delavec, ki poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko uveljavlja na Zavodu RS za zaposlovanje pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (npr. pravico do denarnega nadomestila), saj mu pogodba o zaposlitvi ni prenehala po njegovi krivdi, ampak zaradi ravnanja delodajalca. Delodajalec mora ob vročitvi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca temu vpisati podatke v delovno knjižico in mu jo proti potrdilu o prejemu vrniti. V zakonsko določenem roku mora delavca odjaviti iz socialnih zavarovanj.
|
|
|
|