|
tinkamiška -> RE: Okt./Nov. 2009 IVF, ICSI (2.11.2009 9:52:23)
|
IZVIRNO SPOROČILO: pika74
Hvala punce...
bayb77 a veš, da je bil tisti komad Dan ljubezni ravno včeraj na radiu... malo po tistem, ko sem delala test... lahko bi bil zame, pa tokrat ni bil. Praviš, da je bila karmen 12x na IVF-ju. ja saj včasih je res tako, da me nekako pokonci držijo le še tiste, ki so šle večkrat, kot jaz in uspele. Ampak teh je vedno manj.
Med temi na RR je ena taka, ki mi je nekako blizu po številu poskusov - pikovit. Pikovit, vem, da veš, kako nama je. In občudujem tvojo moč. Ti si šla še večkrat čez to... vem, da imaš v podpisu napisano, da si že 10x pogorela...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] . Moja cifra je malo nižja. Ampak ko seštejem leta, od prvega poskusa... se kar zgrozim. Zdaj je že 9 let in pol od takrat. Če bi bilo po sreči, bi bil prvi otrok lahko zdaj že v šoli. Pa ni in ni...
Praviš.... Praga ali MB. Mogoče bi MB prinesel kak čudež. Čeprav bolj malo verjamem v to. Tam je postopek sicer malo drugačen od Lj in Reševih... Praga... to bi bilo za razmislit. Najbrž si imela v mislih darovalsko celico. Imaš mogoče kakšne izkušnje s tem? Reš je tudi omenjal tole... Pa spomnim se, da mi je nazadnje rekel: Zanič ste. Toliko celic, pa nikoli nič. Vsega skupaj ste jih imeli že okoli 100. Pa nikoli nič.
Kar groza me je klicat ga po telefonu in mu povedat, da iz tistega blagega plusa ni nič več, temveč le še minus [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] . Ga pokličem jutri enkrat.
Drugače sva z mojim danes odločna, da na postopek ne greva več. Zdaj je treba delati na zdravju, psihi, medsebojnih odnosih... in zadihati. Dovolj je te loterije. Vsaj zaenkrat.
Mogoče enkrat, ko bova zbrala moč... stopiva do Reša, vendar le na pogovor, ne na postopek.
sonček33 [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] . Si me spravla v dobro voljo. Praviš, da sem bla vidit mogočna... ja saj na zunaj sem običajno čist normalna. Za mnoge zelo pozitivna, polna energije. Ampak znotraj... zlomljena... na momente že prav depresivna. Včasih so obdobja, ko solze pritečejo kar same od sebe... brez pravega razloga. Preveč je te žalosti in neuspehov... res bo treba delat na sebi. Drugač me bo zlomilo. In če mi potem slučajno uspe, bom slaba mama. Otrok pa potrebuje zdravo (tudi psihično močno) mamo. In tud na to je treba mislit.
No, zdaj sem pa malo naložila... naj bo dovolj, da vas ne zamorim preveč.
Lep večer še naprej.
Pika...ne veš kako zelo hudo mi je, da moraš it po tej poti, ampak te podpiram, da si se odločila delat na sebi in vaju, ker to je resnično najbolj pomembno. Najprej sta ti in on, potem je vse ostalo, vidva sta steber, na katerem gradita...vse! Vse dobro ti želim Pika...objem!
Tinka
|
|
|
|