|
Tinca Malinca -> RE: Februarčki 2010 (27.7.2010 20:17:39)
|
IZVIRNO SPOROČILO: dskubin
IZVIRNO SPOROČILO: Tinca Malinca
Moja sorodnica, ki je rodila leta 2008, se je držala takratnih smernic - do 1 leta brez glutena. Zdaj je pa itak spet kar nekaj novega... Saj ne veš, kaj bi delal.
Ne verjamem, da so bile take smernice. Sem rodila 2005 in 2007. Zagotovo ni bilo brez glutena do 1 leta - pol ne moreš ne sam kruha, tut piškotov, gresa,.. v veliko, bi rekla kar v večini otroške hrane je gluten (celo v taprvi za 4 mesece+ moraš biti prav pozoren),.. Edino, če so doma alergiki, pa da je ona bolj mirkala in začela resnično pozno.
In ja, res je, da ima kar vsaka "patronažna" neke svoje smernice. Ampak punsha, a ti je rekla ne glutena pred 1 letom al samo kruha? Ker mogoče je mislila tko, da ne daš celega kosa kruha v roko - zna bit nevarno za zadušitev, ker če ne prežvečijo in pogoltnejo kar celo bulo je lahko nevarno. Sej veste, kaj mislim, sredica je mehka in če ne znajo še dobro prežvečit se sprime v kepo. Tko da ko začnete dajat kruh najprej daš skorjo za žvečit, to je težje odgrizt stran, pa pol bolj sesajo pa tržejo manjše koščke, jabolko je tudi nevarno, če daš krhelj jabolka se rad zlomi in zaleti košček. Boljš je dat kos korenčka :) Pa pol korenčke, jabolka, pa kake hrenovke,... se razreže otroku na trakce, ne na kolobarčke, kolobarček hrenovke (no, itak ni to neka jako zdrava hrana, ampak vsake tolk pa je na jedilniku tudi v vrtcih) je glih prav za sapnik zamašit. Je treba bit kar previden, ko začnejo sami prijemat hrano in si basat v usta. Pa še nekaj, o tem nismo še nič govorile, če se jim zaleti, zdej, ko so majhni (ta prijem je tam do 1 leta), pa da ostanejo brez sape:
V primeru popolne zapore dihalne poti s tujkom pa dojenčka položimo na našo roko, da leži z obrazom navzdol in trupom nižje od medenice. Z dlanjo druge roke nato do petkrat udarimo dojenčka po hrbtu med lopaticama. Če tujek ne izleti, je treba dojenčka obrniti tako, da je sedaj njegov hrbet na naši podlahti še vedno z glavo nižje od trupa. Izvajamo pritiske (do petkrat) na spodnjo tretjino prsnice s hitrostjo en pritisk v sekundi. Če je dojenček že tako velik, da ne more biti na naši roki, lahko to tehniko uporabimo tako, da otrok leži kar v našem naročju.
Ma ... to se itak tako spreminja; se mi zdi, da je drugače od regije do regije in od patronažne do patronažne.
Dskubin, hvala za navodila. Mene je že nekajkrat grabila panika, kaj bom, če se mi začne dušiti ... Ajoooooooj, vse je mogoče ...
|
|
|
|