|
Mala_princeska -> RE: JUNIJSKI SONČKI 2009 1. del (16.1.2011 22:39:25)
|
evo mene….za nazaj vas nisem še uspela pokomentirat….
Bačko…sem vidla mail, sam še ni blo časa za odgovor, nisem pozabila nate
V sredo sem z Manco imela sistematski pregled pri 18mesecih, cepljena ni bila-prehlad, je pa rekla naša dr. da imamo čas do 2. Leta starosti, za to zadnje cepljenje, zato punce ne hitet…je rekla, da naj pokličem…Mere: 81 cm in 11,20 kg
Dr. je videla našo silvestersko poškodbo – ob norenju s sestrico se je Manca 31.12. zaletela v rob vrat in priletela na ličnico. Še vedno ima oteklinico, bulico…..že takrat se mi je zdelo sumljivo glede zobkov in en košček zobka ji je najverjetneje odletel stran, opazila pa sem šele zdaj L sva pa marca naročeni na pregled in upam, da bo pustila zaliti L dr. je rekla da še dobro da je glava cela, da se ni kaj razbila…saj vem, da bomo rešili, samo me zobek vseeno skrbi….
Včeraj sem bila s puncama sama doma, je šel M smučat; sva s kolegico skupaj skuhali kosilo in smo šle vseh 5 punc, na popoldanski sprehod in je bilo lušno…danes pa smo bili na enem obisku in na kosilu zunaj
Služba – do petka se moram odločit ali bom sprejela redno delo-najprej za 3 mesece, v Mc Donald'su v Nm ali ne. Jutri grem sicer še ne en drug razgovor, oglasov za delo je trenutno ogromno, samo vprašanje časa je kaj dobim, od kje/kod me pokličejo in sprejmejo…..v sredo imam na zavodu pogovor s svetovalko za zaposlitev
Sedaj pa k vam vsem…..življenje nas preizkuša na raznih področjih…tudi mene….sem brez zaposlitve (brez večjega dohodka in kar malo odvisna od njegovega dohodka), želim imeti razumevanje v svoji družini s puncama in dragim….opažam pa da sem nervozna, napeta, tečna, včasih odveč sami sebi….določene stvari me hitro spravijo iz tira….še tašča me včasih spravi iz tira,….ker sem skoz doma, mi ni več samo do kuhanja in pospravljanja, opažam da se že nekaj časa nisem naspala….in namesto da bi se lotila kuhanja, pospravljanja,…vse opravljam v zadnjem hipu in posledično se mi še bolj mudi…..bolj ko hočem imeti zvečer red, rutino, težje je kaj narediti…zdajle čakam da m trdno zaspi, da se stuširam, zjutraj pa zgodaj vstajam in jaz poštimam punci, da gresta v vrtec, šolo, tudi popoldne ju imam na skrbi. Moj partner je prevzel odgovornejše delo in je čedalje bolj obremenjen,….no na srečo si nama je prejšnjo soboto uspelo vzeti čas samo za naju, ko sva šla v toplice, pa danes smo šli ven na kosilo, tko da na določeni točki je razumevanje, so pa določene zadeve, ki se ponavljajo….aja na partnersko svetovanje o katerem sem pisala pred časom nama še ni zneslo zaradi njegove službe in obremenjenosti……v mislih imam mojo diplomo, pa odlašam, …..oprostite zmedenemu pisanju,…pa še tavelika hčerka – zelo je pridna v šoli, ponosna sem na njo, sem pa nestrpna ko mi odgovarja, ko ušes sploh nima, ne posluša, ne sliši,…tako da povzdigujem glas.....
Vitae – bolečine, ki jo doživljaš se opisati ne da; hudo mi je; sožalje ob izgubi, tvoj občutek da nočeš takoj nazaj biti n je normalen, ker se bojiš da se ti zgodi enako, izjokaj se, daj bolečino ven iz sebe, ….tukaj smo da ti stojimo ob strani… čas celi vse rane….objemček……drži se…..
tecka tudi tebi objemček, nisem vedela da si tudi ti doživela tovrstno izgubo, mk8 tudi tebi objemčke (pa ne skrbi glede veronike in dude in ne dvomi-si dobra mama)
[color=#000000 size=3]
|
|
|
|