|
NAVT -> RE: 1. UZ in ugotovitev dvojčkov... (9.7.2010 14:39:21)
|
Še jaz pristavim svoj lonček...
Pravzaprav bi skoraj naredila katastrofo. Nosečnost je bila en mali spodrsljaj, ni bila načrtovana. Po letu in 3/4 s prvim sinom se mi je končno zdelo, da lahko malo zadiham, da grem brez neke strašne travme zvečer ven, ne da bi bilo zaradi tega potrebno malega posebej pripravljati, kdo ga bo spat spravljal... Nato + na testu. O groza, pa ne zdej, pa hišo smo začeli zidat, kaj če prestavimo za kakšno leto.... Pol se po dveh tednih sprijaznim in rečem, pa naj bo še drugi otrok. Pred tem sem se namreč že odločila za plav. No, preskočim splav, se naročim na prvi pregled. Prvi delovni dan novega leta. Zlezem na mizo, G začne z UZ in pol pravi Ups! Jaz pa Kaj pa je? In ona Dva vidim. In jaz ledeno mrzlo A, dva. Pol me pregleda, zlezem z mize, se oblečem in se usedem na stol poleg njene mize .... takrat sem najbrž imela že usta do tal in izbuljene oči. Začela me je mirit, da se v veliko primerih zgodi, da eden odmre... Začela sem se trest od samega ne-vem-kaj; ni bilo presenečenje, bil je ŠOK! Vprašala sem samo, a se vidi, ali sta eno ali dvojajčna. Takrat mi je sicer rekla dvojajčna.
Prišla sem do mame (ki je čuvala malega). Bila sem že vsa objokana. po poti so mi kar solze tekle od samega šoka. Pol je moja mati, v upanju da bi me pomirila, začela pametovat, da je to še prezgodaj, da se tega še ne vidi, jaz sem ji pa v že histeričnem joku mahala s prvo slikico.
Ko me je mož klical, sem samo rekla, da ni vse tako kot bi bilo pričakovati, a da ni nič narobe. Hotela sem mu namreč povedati v živo. Ko je prišel domov, sem mu samo slikico pokazala in čakala...... Najprej jo je neki obračal in kao gledal, pol pa kar naenkrat Kaj je to? Tle sta dva? Izbulil oči.... ful je bil vesel, nič ni veidel strahov kot jaz, v stilu kako bo to, kako bomo zmogli....
Punci imata čez dva tedna 3 leta; razlika z bratcem je 2 leti in 5 mesecev. Punci sta enojajčni, in sicer monohoriati (=ena posteljca) biamniati (=vsaka v svojem ovoju). Grozil mi je sindrom transfuzije, a smo ga preskočili.
Če bi lahko izbirala, bi ponovno izbrala dvojčke, le razliko v letih bi zmanjšala s starejšim bratcem. Ne predstavljam si, da bi imela samo eno, sploh pa ne, da bi se takrat odločila za splav.
|
|
|
|