|
comika -> RE: Junijke 2011 (25.3.2011 8:46:33)
|
Tudi jaz sem junijka in vas že od začetka spremljam, le pisala nisem nič. To je moja druga nosečnost. Da bom pisala,sem se odločila, ko sedaj berem debato o dojenju. Samo tako bom rekla : ne planirat naprej, ker se boste samo brez veze sekirale. Torej moja izkušnja z dojenjem. Bila sem trdno prepričana, da dojenje ni nobena umetnost ( no, potem sem ugotovila, da ni ) in da bom dojila otroka od prvega dne dalje. Pa ja... Imela sem CR, brez mleka prvih tri dni, mali na intenzivni, kjer je imel grozno negovalko, ki je izredno rada dajala glukozo za ljubi mir. Po tretjem dnevu dobim naval mleka.Mleka sem imela za izvoz, mali pa se ni hotel dojiti. Začela sem si črpat mleko in mu dajat po flaški, vsakič znova pa poskušala ga normalno še podojiti. Na srečo se s tem nisem preveč obremenjevala ( je bilo drugih skrbi preveč ) in sem si pač črpala mleko, ker mi je res bilo škoda mojega mleka. Mali je oboževal flaško. No, po dveh mesecih črpanja in flašk, pa še enkrat poskusim, če bo se hotel dojiti. In se zgodi nemogoče, malemu je dojenje postalo tako všeč, da potem flaške ni hotel videti do 8.meseca, ko se je sam odstavili. Tudi piti ni hotel po flaški. Ko pa se je odstavil, pa je spet sprejel flaško ter vodo in najraje od vseh pijač ima vodo.
Jaz vam tako svetujem : ne se obremenjevat, ne takoj vrečt puške v koruzo, pa tudi ne vztrajat pri dojenju za vsako ceno. Poslušajte otroka, če se bo dojil na tri ali na šest ali na eno uro. Meni je ena pediatrinja rekla : za otroka je spanec enako pomemben kot hrana, zato otroka ne budit za dojenje ( seveda pod pogojem, da ne hujša in da ni kaj bolan ). Ta mala bitja znajo brez vsake besede povedati kaj bi rada, a na žalost nas zasipajo s tolikimi informacijami in nasveti, da smo pozabile poslušati lastne občutke.
|
|
|
|