|
črticaa -> RE: malčki palčki februarčic 09/IV.del (28.10.2010 19:39:11)
|
IZVIRNO SPOROČILO: črticaa
ok danes res ni moj dan!!!!
OBRAZLOŽITEV
torej nekdo potrka pri vratih, kot ponavadi se mi ni preveč mudilo,.. odprem vrata in presenečenje, vidim Igorja (Adrianovega prijatelja) ki drži v roki njegovo rokavico za bejzbol in žogico, za trenutek pomislim "kaj je spet ušpičil", takrat slišim iz njegovih ust, "Adrian je imel nesrečo, padel je čez steklo,...(naprej nisem več slišala)", v tistem pride do vrat tašča , in izza vrat se pokaže Adrian. bel v obraz, krvav, se močno drži za zapestje od katere kar teče,... tašča ga še bolj zagrabi, da bi zaustavila krvavitev, jaz sem kr mal obstala, hitro grem v sobo po tasta "hitro, Adriana moraš peljati na dežurno". tast (prav tako ni pričakoval da je tako hudo) "ah, kaj preterivate, bomo že" , pride do vrat, se je že premislil "obveži mu to roko", sedaj je Adrian v kuhinji, luža krvi se veča in veča, Adrian v strahu "nočem da me šivajo, upam da ne bo treva operacije",....... blokada, panika, zamrzneš,...ne veš ali so sekunde, minute,... trenutek treznosti,. hitro grem v omaro po povoj in gazo, pamet mi reče vzemi elastičnega, ok zavijem kolikor gre,..vidim da gaz ne vpija veliko,.. dominik v tem času ugotovi da se nekaj dogaja, tast že med vrati da bo šel, hitro mu dam ključe od mojega avtomobila (ima vinjeto in je močnejši, saj šivajo na Jesenicah), Adrian si umes malo splakne roke. tašča da ona ne gre zraven da more pospravit, jo porinem da bom jaz (čez 45 minut sem morala začeti delat), v tistem tašča kaj pa Dominik, "aaa, ne vem" ok vzemite ga sabo, v roko ji porinem jakno in zdravstveno kartico.
grem v kolesarnico (skozi katera vrata je priletel), steklo povsod, kri po celem stopnišču,.. še vedno mi ni jasno kako se je to zgodilo,.. pometam , razmišljam, ne dojamem čisto, sem v šoku, končno pokličem Andreja mu povem da si je Adrian prerezal žile,.. "a ti to resno, a se delaš norca z mene" je dejal v šoku, saj je vedel da se s takih svari ne norčuješ. "kaj naj naredim,pridem domov, kako je z njim,..." 1001 vprašanje, na katere nimam odgovora,...
pospravim, se oblačim .... vrata se odpro,.. prišli so,.. so šli samo do dežurno,,... in kaj so naredili tisti ku** nesposobni,... niso ga hoteli vzeti,... pride otrok s porezanim zapestjem oni pa da ga ne morejo sprejeti, ker je dispanzer šolski odprt,... za popiz***
ok naj jim bo Adrianu so povili roko, rekli da sem pravilno zavezala roko, napotnica za jesenice je v eni roki, in že letita na Jesenice jaz pa na delo
delam se močno in do tega trenutka ko vam to pišem se nisem zlomila, sedaj se mi nabirajo solze v očeh,.. rada bi nekoga okrivila, ga nalajala in takosprosila to frustracijo,... sem brez besed nekoliko otopla,.. ne morem vrjeti da se je to zgodilo nam,.. saj veste to se zmeri naredi samo drugim,...
potem pa zaključek zgodbe,...
Andrej govori z Dono (Adrianova mami, ki ga je po 3 dneh počitnic "vrnila", da ne uboga in da je bil 3 dni samo v stanovanje zaprt, da ni jedel drugega kot pico in čokolado)
torej ta skrajno neodgovorna oseba je nam očitala kakšni smo , da je napaka da je pri nas, da ima sedaj cveke v šoli, ukore in sedaj še to,.. da nam je povedala da ga ne smemo vn spuščati,...... joj z njo bi šla pa res v ring 1 na 1 in jo nalomila da ne bi nič od nje ostalo. človk bi jo dal pred strelski vod.
ampak še vedno raje vidim da je cele popoldneve uzunaj s prijatelji, kot da je na tabletih za hiperaktivnost,.. pač otroci so otroci in nesreče se dogajajo
|
|
|
|