|
sami0804 -> RE: Zaprtost 2 letnika (6.2.2012 13:09:28)
|
IZVIRNO SPOROČILO: polho3006
Prosim za nasvet...
Moj malček ima hude težave z zaprtjem. težava se je začela pri cca 6 mes. ko je začel uživati gosto hrano, ampak sedaj pa...mislim da je dobil že kar odpor do kakanja. Poskušam da bi jedel čim več zelenjave, ampak...pa smo probali z Donatom, sem mu ga dala v čaj in tudi samega rad pije...nekaj dni je šel vsak dan, sedaj pa, spije cca 1dcl Donata na dan, ampak...danes je že tretji dan ko ni kakal. Ne vem več kaj naj mu še dam da se mu bo uredila prebava.
Prosim za nasvete, ker mi je zelo težko ko se tako muči ko gre končno na WC in reče mamica pomagaj, ne morem kakati[sm=smiley19.gif] .
Bom komentirala samo ta post,ker se ob njem spomnim vse naših bojev z kakanjem,ki so prav zaradi P nasvetov o uravnavanju prebave s prehrano trajali skoraj 2 leti!![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]
Naše težave so se začele kmalu po 1 letu,ko sva se nehala dojiti,sin je postajal vedno bolj in bolj zaprt,kar je vodilo seveda k temu,da je bilo blato vedno trše oz.so se naredili čepi in kakanje vedno večja muka...blato je zadrževal tudi po 5,6 dni...kot je opisala annie,hoja po prstih,tiščanje ritke skupaj,jokanje in po par dni skupaj ni pojedel NIČ-živel je izključno od soka in vode[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Ko smo kakali (namenoma sem napisala smo,ker je to zgledlo tako,da sem ga po 5 dneh posadila na kahlico in ga tiščala dol,sama pa sedela pred njim in ga držala za roke) smo nemalokrat jokali vsi skupaj,on zaradi bolečin,midva z možem pa zaradi občutka nemoči,ker nikakor nismo uspeli rešiti tega začaranega kroga[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image].
No,zgodilo se je,da enkrat naše pediatrinje ni bilo in nadomestni zdravnici smo potožili tudi glede kakanja,čeprav smo prišli zaradi druge bolezni...predpisala nam je sirup...ne morem napisati drugega ampak za mene osebno je ta sirup čudežno zdravilo...če bi ga dobili prej namesto vseh dobronamernih ampak povsem zgrešenih nasvetov o pravilni prehrani,bi bila težava rešena precej hitro,tako pa smo se kljub sirupu trudili še pol leta,preden je naš škrat izgubil strah pred bolečim kakanjem.
Aja,pa še to,prehranjuje se več ali manj skozi isto,še prej bi si upala trditi,da sedaj poje več neustrezne hrane,kot pa takrat,ko sva pa res pazila,kaj bo na njegovem krožniku,pa ni več nobenih težav.
|
|
|
|