|
Taddy78 -> RE: dobra knjiga za ženske s težavami pri zanositvi (12.3.2012 11:04:45)
|
IZVIRNO SPOROČILO: november2010
nisem še prebrala knjige, bi pa neki rekla oklo teh nasvetov da se je treba sprostit.... je velikokrat res tako, da psiha veliko pripomore v pozitivo ali pa negativo.... midva sva se dve leti trudila za ta drugega, pa sem vedla da se ne smem obremenjevat še ekstra, ampak itak, da sem se, če sem si pa tako želela zagledat dve črtici.... Ko pa se je mesec pri meni začel vret samo še okrog M in ovulacije čakala, potem pa spet do M ali bo ali ne... sem imela pa vsega dost in vse skupaj čisto odpisala, se vrgla mal v šport pozabla na ovulacije in vse skupaj.... in zanosila... Lahko da je bilo sam naključje, lahko da ne.
Poznam dosti parov, ki so med čakanjem na umetno zanosili in marsikdo bi lahko rekel, da zaradi tega, ker so se "sprostili" saj so vedeli, da so bližje cilju.
Ampak v mojem primeru...torej otrok po naravno zanositvi in otrok po umetni oploditvi. A mislite, da bi mojemu partnerju bilo vseeno, če bi mu en "plodn" kolega solil pamet, naj se sprosti, pa bo imel kake 10 miljončkov plavalčkov več?
Lahko pa recimo povem, da sem prvič zanosila v totalnem stresu, pa tudi ko sem šla po bebiko v bolnico, sva z mojim imela hude ure, tako da je očitno, da jaz recimo v takem stanju najbolje delujem, kar se tiče "oprijema"
GLede na to, da je neplodnost postala en res velik problem in da je očitno, da bo tega vse več, bodo upam da, z vsem ozaveščanjem o tem, vsaj kak procent ljudi "spomnili", da vprašanja "kaj pa vidva čakata" resnično niso primerna.
Ko so naju skozi gnjavili, kaj čakava, da bi bil že čas za drugega, sem se še kako leto, dve, smejala in rekla, da ko bo-bo...potem pa so mi enostavno dopiz+++ in sem jim povedala da hodiva na kliniko za neplodnost. In ko sem zanosila mi je bilo prav smešno, ko so vsi prvo vprašali, če je ratalo po naravni poti.
|
|
|
|