Depresija v nosečnosti-normalno? (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Čvekanje v pričakovanju



Sporočilo


Meggi -> Depresija v nosečnosti-normalno? (5.9.2005 4:00:15)


Ko prebiram vse revije, kar jih premorem zbrane v zadnjih 3 letih (še od rojstva prve princeske), piše samo o poporodni depresiji.

Mene pa že sedaj v 30 tednu, občasno tako zdeluje, da mi je noro zoprno. Vse se mi nekako zdi zorpno, na živce mi gre 100 stvari, moti določena gesta atija, način pogovora,.....


Ne vem, kaj je to preobčutljivost ali gre za kaj res resnega.

Res je pa, da pri prvi nosečnosti niti nisem pomislila, da bi rada čimprej rodila- me nič ni posebno mučilo. Zdaj pa se že res komaj obračam,... in res komaj čakam da mojo zlato malo bitje stisnem v objem.

A ja se pa vid da ko grem ponoči enkrat na wc ne morem nazaj zaspat,.......




Marogica -> Depresija v nosečnosti-normalno? (5.9.2005 7:04:12)

Meggi, tudi meni se je podobno dogajalo kot tebi. Vendar jez tega ne bi imenovala depresija, šeprav mogoče je(ne vem). Zame je bilo to "norenje" hormonov. V 30 tednu, sem si tudi jaz že želela roditi, predvsem zato, ker sem se v obeh nosečnostih dosti zredila (+25 kg) in sem se že skoraj kotalila naokrog. Da ne govorim o pogostih obiskovanjih wc-ja ponoči in nespečnosti. Po moje je to normalno ali pa se je vsaj meni tako zdelo. Ali pa so pri meni leta-sem stara 39 let.
Kaj ti naj povem? Upam, da ti bo ta čas hitro minil.




urbancek -> Depresija v nosečnosti-normalno? (5.9.2005 11:48:29)

Jaz pa samo še jokam in imam bedne izpade. Počutim se obupno, vse me boli, še za sprehode nisem več. Obvezno mora eden z menoj, da lovi ta malega, ki je nabit z energijo, na avto pa tudi lahko že kar pozabim, razen kratke vožnje v dolino, kar pa je dalj, pa me vse veže in boli - za popi..... Že dvakrat sem mislila, da gremo rodit, sem imela prave popadke, pa so se k sreči pomirili. Zredila se niti nisem veliko - približno 5 kg s tistim vred, kar sem shujšala na začetku, tako da sem v bistvu pridobila samo 1,5 kg. Ponoči že dva dni ne spim. Danes je bil moj bogi - sem se spravila nanj, ker mi skozi svojo mamico ponuja za pomoč, pa se ne morem nanjo prav čisto nič zanest, ker ni popolnoma nič gospodinjski tip. K sreči sta dekleti tako veliki, da mi ful pomagata, samo sedaj pa sta v šoli. Moj pa ima drugo delo, da ga ne morem skozi moriti. Jaz pa dela, da se sploh ne vidim ven, niti ne vem kje začeti. En dan bo ptreba na podstrešno po oblačila za ta mickanega, pa za večjega moram jesenska oblačila dati dol in vse preprati, ker stojijo na podstrešni že 10 let in so se že navzela vonja.
Danes imam slab dan. Moram malo pojamrat, zato mi ne zamerite, upam, ad bo čez dan boljše. Že eno uro se psihično pripravljam, da grem peglat, no kot vidite, mi še ni uspelo, ker visim tu gori.

Sedaj pa dosti jamranja v tem lepem dnevu, saj bo kmalu bolje, mislim, da še prej, kot je pričakovano, vsaj glede na to, da se mi je že ful spustil dol.

Pozdravček od zadnje čase zatežene babe.




Stran: [1]