|
Anonimen -> beljakovinski dan-sojini polpeti (13.9.2005 9:09:50)
|
No, takole, tole sem našla na netu (če se vam ne da brati, naj povem, da ima daleč več beljakovin kot hidratov):
Soja
Soja spada med stročnice oz med živila z veliko visoko vrednih beljakovin in maščob ter malo ogljikovih hidratov. Soja ima pri preprečevanju bolezni zaradi pomankanja beljakovin zelo pomembno vlogo pri ljudeh, ki uživajo zelo malo mesa ali nič(vegetarijanci).
Vsebuje od 4,3 do 7,6% balastnih snovi. Pri dodatku metionina (esencialna aminokislina) pa lahko zviša vrednost beljakovin celo do vrednosti mesa in mesnih izdelkov. Ker soja vsebuje veliko lizina (esencialna aminokislina), ki jo je v drugih žitih zelo malo je kombinacije soje z dugimi žiti zelo pomembna za doseganje polnovrednega obroka hrane.
Otroci, ki ne uživajo mesa, mleka, jajc (vegetarijanci) počasneje rastejo in se razvijajo, kar ni priporočljivo za obdobje intenzivne rasti v mladih letih!
Sojo moramo kuhati dalj časa, če želimo ustrezni prebavni izkoristek. Vendar pa pri tem izgubimo na biološki vrednosti beljakovin, saj soja vsebuje tripsinski inhibitor in hemaglutenin, ki zavirata prebavo beljakovin.
Posebno dietetično vrednost dajejo soji maščobe, ki vsebujejo visok odstotek polinenasičenih maščobnih kislin od tega 5-11% linolne in 43-57%linolenske kisline. Polinenasičene maščobne kisline so nujno potrebne in jih telo ne more proizvesti samo torej so esencialne, sodelujejo pri nastanku nekaterih tkivnih hormonov (prostaglandidov in drugih) ter znižujejo krvni holesterol.
Soja ima pomen v prehrani bolnikov z sladkorno boleznijo, saj po zaužitju obroka obdrži nižjo raven krvnega sladkorja, kot pri enaki količini ogljikovih hidratov iz ostalih žit.
Dietetično živilo je tudi zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov (2,7 do 12%) in njihove sestave. Vsebuje 5,2% galaktose, 5,4% pentoze, 3,6% saharoze, 1,3% rafinoze, 0,8% invertnega sladkorja, 0,4% škroba 2,8% celuloze, 4% dekstrinov.
Soja je nadvse primerna pri shujševalnih dietah in pri ljudeh, ki so občutljivi na mlečni sladkor (laktozo).
Soja zmanjšuje absorbcijo nekaterih hranil v telesu zlasti rudnin, železa in cinka. Pri dodatku teh hranil lahko povsem odpravimo pomankanje le teh.
Vsebuje pa veliko kalcija 190-226 mg/100g (Kravje mleko 100-118 mg/100g)
Nekateri posamezniki sojo težje prenašajo (flatulenca in meteorizem). Težave odpravimo z dolgotrajnim namakanjem in kuhanjem.
Veliko ljudi misli, da lahko soja nadomesti meso vendar to ne drži, soja lahko le zmanjša uporabo mesa nadomesti ga lahko samo ob dodatku aminokisline metionin in v kombinaciji z drugimi žiti. Lahko se pojavi slabokrvnost.
Hranilna vrednost sojinega zrna:
Beljakovine 36,6 do 53,2 %
Maščobe 14,9 do 22,9%
Ogljikovi hidrati 2,7 do 12.0%
Celuloza 4,3 do 7,6%
pepel 3,7 do 5,9%
Soja vsekakor je izredno varovalno in zdravilno živilo!
|
|
|
|
