|
Melanie1 -> RE: Bodoče nosečke (13.2.2015 11:48:37)
|
IZVIRNO SPOROČILO: chocolatecake
polhek2 Jaz nikoli nisem imela SS, vem pa kako je boleč občutek, ko si otročka od srca želiš, vsi okoli tebe jih pa delajo kot po tekočem traku. Pred meseci, ko sva s partnerjem dobila rezultate tistega 1. spermiograma, po katerih naj bi bil praktično neploden sem v cca 14 dneh izvedela, da so noseče moja sestrična, njegova sestrična (že 2. v slabih 2 letih), moja soseda, moja bivša sošolka iz osnovne šole, moja bivša sošolka iz faksa, sestra od sodelavke in kolegica (tudi 2. v slabih dveh letih), jim vsem od srca privoščim, ampak potem pa tisti boleč občutek, zakaj imajo vsi takšno srečo, samo jaz ne. Zakaj so vsi tako veseli, samo jaz morem preživljat takšno bolečino.
Ne, ne... prosim ne delaj tega. [sm=smiley31.gif] Nihče ni ves čas srečen in tudi nihče ni ves čas nesrečen. V življenju se obdobja, ko ti gre vse po maslu, nenehno menjavajo z obdobji, ki pa terjajo nekaj napora, verjetno tudi živcev. In verjamem, da preživljaš bolečino, saj si tudi sama ne znam predstavljati življenja brez otrok. Ko pa naslednjič srečaš kakšno znanko, ki je v veselem pričakovanju, pa ne dovoli, da bi se kakšen boleč občutek prikradel v tvoje misli - niti za kanček sekunde. Raje se postavi na njeno mesto. Predstavljaj si sebe, svoje občutke ob pogledu na pozitiven trezultat nosečniškega testa. Predstavljaj si srečo, blaženost ob misli, da v tebi raste majceno bitjece, ki te bo čez nekaj mesecev klicalo mama.
Evo, če spremljaš svetovno prvenstvo v smučanju, recimo smučarke. Ker so prišle do sem, je nesporno dejstvo, da so vse talentirane, da imajo za seboj ogromno treninov, odrekanja...Tisto kar pa loči šampionke od vrhunskih smučark, pa je njihova psiha. Na koncu odloča samo pošlihtana glava in nič drugega.
Pa ne me sedaj narobe zastopiti. Če so kakšni fizični zadržki, zaradi katerih ne pride do zanositve, jih je treba zdraviti. Ampak kolikor zastopim, je čedalje več parov z diagnozo nepojasnjena neplodnost.
Življenje nam kar naprej nastavlja različne prepreke, izzive, ki jih moramo preskočiti, če želimo naprej. In izkušnje, ki jih pri tem dobimo, so neprecenljive. Iz njih se učimo, rastemo... in če se le ne predajamo malodušju, melanholiji, pesimizmu... dejansko zaradi njih postajamo boljši ljudje. Kar te ne ubije, te ojača. Ni samo en pregovor, ampak živa resnica. Vse se dogaja z nekim namenom, četudi sami ne vidimo odgovora. Pa stavim, da si kljub vsemu srečna ženska in ti gre dobro v življenju. Ampak imaš vso pravico pričakovati več.
IZVIRNO SPOROČILO: chocolatecake
Vzemi si čas, zjokaj se če ti je lažje, ni treba, da se delaš, da je vse OK, če ni. Potem pa pogumno naprej in nikoli ne izgubi upanja. Če ti je dvakrat ratalo, ti bo tudi v tretje in tokrat bo vse OK!
Da še malo o sebi poročam, kot sem povedala že v drugi temi, upala, sem, da bom dobila tablete za spodobudo ovulacije, pa jih moja ginekologinja nepredpiše nikomur brez pregleda prehodnosti jajcevodov. Sem nekako upala, da bom lahko preizkusila še to te 3 mesece, dokler čakam na pregled v neplodnosti ambulanti v Mariboru, pa nebo očitno nič iz tega. Sem imela v glavi pravljični scenarij, da bom mogoče zanosila še preden pridem v MB- jaz in moj pretirani optimizem[sm=jezicek.gif]. Zdaj pa lahko samo še čakam, ka bodo rekli v MB.
In ta scenarij si vrti v glavi še naprej... [sm=smiley1.gif]
|
|
|
|