Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo


mateja_c -> Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (28.7.2015 23:32:48)

Kdor misli, da so cepiva pred vstopom na trg podvržena dolgoletnim, rigoroznim znanstvenim raziskavam, se žal krepko moti. Študije o varnosti in učinkovitosti cepiv, tudi tiste, na podlagi katerih cepiva pridobijo dovoljenje za promet, so namreč pravi metodološki zmazki. Dobesedno. Zasnovane so tako, da še zdaleč ne razkrijejo (ne morejo razkriti) niti vseh kratkoročnih stranskih učinkov cepiv, srednje- in dolgoročnih pa sploh ne. Posledično te študije ne omogočajo realne ocene dejanske varnosti in učinkovitosti posameznega cepiva. Z drugimi besedami: cepiva, s katerimi so vsako leto cepljeni milijoni otrok, niso bila nikoli ustrezno preizkušena. In državne agencije (JAZMP, NIJZ, itd.), ki naj bi skrbele za varnost državljanov ter na trg spuščale zgolj dokazano varna in učinkovita cepiva, za katerimi stojijo metodološko ustrezno zasnovane študije, te svoje temeljne naloge preprosto ne opravljajo.

Več na spodnjem blogu: http://www.ideoloski-konstrukti.com/2015/07/27/%C5%A1tudije-o-varnosti-in-u%C4%8Dinkovitosti-cepiv-so-metodolo%C5%A1ki-zmazki/




Dashenka -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 6:41:24)

Popolna oslarija.
Vsa cepiva, ki so danes v uporabi so varna, kakovostna in učinkovita.
Tako, kot pri vseh zdravilih, pa so seveda možni stranski učinki, Bendar je dobrobit cepljenja veliko večja od tveganja, ki ga predvaljajo neželeni stranski učinki.






Shana86 -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 7:14:17)


IZVIRNO SPOROČILO: Dashenka

Popolna oslarija.
Vsa cepiva, ki so danes v uporabi so varna, kakovostna in učinkovita.
Tako, kot pri vseh zdravilih, pa so seveda možni stranski učinki, Bendar je dobrobit cepljenja veliko večja od tveganja, ki ga predvaljajo neželeni stranski učinki.






Se strinjam. Popolna nakladancija - že zato, ker vem, da se vsak stranski učinek, ki ga pove pacient svojemu zdravniku/pediatru (tudi rdečina na mestu vboda), prijavi. Tako da je že tista točka, da se stranske učinke spremlja največ en mesec kratkomalo izmišljena.
Reklama za knjigo pač...




mateja_c -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 12:33:09)

Natolcevacija in izmišljotina? Hm, res nerodna reč... Potem je najbrž tudi registracijska dokumentacija (to je uradna dokumentacija, na podlagi katere državne agencije izdajo dovoljenje za uporabo) cepiv HBVaxPro, Procomvax in HB Vax II, ki je v blogu uporabljena kot primer, "kratkomalo izmišljena"?

Če povzamem to izmišljeno registracijsko dokumentacijo:

a) cepivo HBVaxPro (to je cepivo, ki se ga trenutno uporablja v Sloveniji, za cepljenje predšolskih otrok s hepatitsom B) je dovoljenje za uporabo dobilo, ne da bi bila narejena ena sama klinična študija. Ob izdaji dovoljenja so se sklicevali na registracijsko dokumentacijo (študije) predhodnih cepiv s hepatitisom B ter na postmarketinško študijo cepiva Procomvax, v kateri so stranske učinke opazovali 30 dni po vsaki prejeti dozi.

b) pri cepivu Procomvax so bile študije narejene. In sicer se je stranske učinke opazovalo (zgolj opazovalo, brez kakšnih dodatnih krvnih ali nevroloških preiskav) 14 dni po vsaki prejeti dozi.

c) cepivo HB Vax II je bilo prvo izmed nove generacije cepiv s hepatitisom B (to so rekombinanta cepiva, ustvarjena z gensko tehnologijo). Je predhodnik zgorjih dveh cepiv. V Sloveniji je to cepivo imelo dovoljenje za promet (in bilo seveda uporabljano) za obdobje 20. 12. 1996 - 5. 1. 2004. Dovoljenje za promet je dobilo na podlagi študije, v kateri so stranske učinke spremljali celih 5 dni po vsaki prejeti dozi.

Kot lahko vidimo, so bila vsa ta tri cepiva izjemno temeljito preizkušena, preden so z njimi začeli cepiti otroke...




Dashenka -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 12:42:41)

Nič od tega kar citiraš ne drži.

Vsa uporabljena cepiva so registrirana cepiva, ki so pred uporabo dobila dovoljene s strani EU regulatornih organov za uporabo.
EU regulatorni organ pa odobri posamezno cepivo šele po tem, ko je to dokazano kakovostno, varno in učinkovito.

Zdaj lahko se sicer gremo pinkponk še naprej, amapk fakt je, da je knjiga, ki jo reklamiraš en popoln znanstevo-strokovni zmazek.




mateja_c -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 12:48:43)


Hja, nerodna reč je ravno ta, da je to, kar citiram, registracijska dokumentacija teh cepiv. Torej ravno dokumentacija EU regulatornih organov za uporabo, na podlagi katere so ti organi (EMA) izdali dovoljenje za uporabo. Registracijska dokumentacija za HBVaxPro in Procomvax je dostopna na sletnih straneh Evropske agencije za zdravila, tako da lahko preveriš sama, kaj drži in kaj ne. Zelo okrnjeno dokumentacijo za HB Vax II pa dobiš, če se obrneš na naš NIJZ.




Shana86 -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 12:49:41)

Glej, brez veze. Očitno se knjiga ne prodaja. Najlažje je pa itak prestrašiti starše majhnih otrok.




Dashenka -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 12:50:22)

Aja pa še to - upam, da ne delaš reklame za lastno knjigo, ki ti ne gre v promet.
Ker isto temo odpiraš vsake toliko časa.

http://www.ringaraja.net/forum/m_6150328/mpage_1/key_/tm.htm#6150328





Dashenka -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 13:09:33)


IZVIRNO SPOROČILO: mateja_c


Hja, nerodna reč je ravno ta, da je to, kar citiram, registracijska dokumentacija teh cepiv. Torej ravno dokumentacija EU regulatornih organov za uporabo, na podlagi katere so ti organi (EMA) izdali dovoljenje za uporabo. Registracijska dokumentacija za HBVaxPro in Procomvax je dostopna na sletnih straneh Evropske agencije za zdravila, tako da lahko preveriš sama, kaj drži in kaj ne. Zelo okrnjeno dokumentacijo za HB Vax II pa dobiš, če se obrneš na naš NIJZ.



Jao - jao, samo še tokrat odgovorim, da ne bo še kdo misli, da je to kar pišeš celo res.

Proizvajalec predno da na trg določeno zdravilo ali cepivo le tega razvija in testira več let, lahko pa se seveda tudi referira na ugotovitve pridobljene v predhodnih študijah podobnih zdravil.
Katere študije mora predložit za odobitev zdravila ali cepiva seveda predpisuje zakonodaja.

Dokumentacija, ki jo mora proizvajalec predložit za registracijo nekega zdravila regulatornim organom je prav tako predpisana.
Zadnja leta je celo nočejo več prejemat v tiskani obliki, ker je enostavno preobsežna (vsebuje tisoče in tisoče strani), pač pa le v eletronski.
Ta dokumentacija ni javno dostopna, gre za zaupne informacije, do katerih imajo dostop le regulatorni organi in strokovnjaki, ki so zavezani k molčečnosti in sporštovanju intelektualne lastnine.

To, kar prebereš na spletu pa so zgolj povzetki, prilagojeni za laično javnost.
In iz tega drobca informacij razvit celotno teorijo zarote "cepilnega lobija" je milo rečeno blesavo, tako, kot je blesava knjiga, ki jo poskušaš prodat.




Shana86 -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 13:09:34)


IZVIRNO SPOROČILO: Dashenka

Aja pa še to - upam, da ne delaš reklame za lastno knjigo, ki ti ne gre v promet.
Ker isto temo odpiraš vsake toliko časa.

http://www.ringaraja.net/forum/m_6150328/mpage_1/key_/tm.htm#6150328





Meni se zdi očitno, da ravno za to gre... Toliko o etiki.




mateja_c -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 13:28:41)

Ah kje pa, reklama za knjigo je samo stranski učinek. Oz. naključni sopojav [sm=hudicek1.gif] .

Toda zafrkancijo na stran. Ja, cepljenje je zame ena najpomembnejših tem, zato vsake nekaj mesecev odprem tako temo. Kar sem mislila povedat, sem. V nadaljnja prekeranja se ne mislim spuščat (oz. se bom poskusila tega vzdržat). Upam pa, da bo komu dalo misliti in da bo šel zadeve tudi sam raziskovat.
Kar se tiče registracijske dokumentacije - drži, celotne ne dobiš, ker se jo (neupravičeno) varuje kot poslovno skrivnost. Moja zahteva za dostop do slovenske se trenutno valja na sodišču, Zadeva pa se vleče že od leta 2013.
Kar pa ne pomeni, da ni možno priti do posameznih študij o varnosti in učinkovitosti, tudi tistih, na podlagi katerih cepiva dobijo dovoljenje za promet. Nekatere so kasneje objavljene kot znanstveni članki, nekatere so dovolj podrobno (metodologija) predstavljene tudi v javno dostopni dokumentaciji. Odvisno od posameznega cepiva, imajo različno podrobno registracijsko dokumentacijo.

Po vsem temle pisarjenju vidim dve poti za tiste, ki tole berejo:

a) lahko rečejo, da sem pač sleparski kreten in/ali histerična mama, ki nima pojma o tematiki in skuša iz nekih drobcev po internetu sestaviti veliko teorijo zarote, prestrašiti starše in bajno zaslužiti.

b) lahko pa se sami poglobijo v tematiko in preverijo, kaj drži in kaj ne.

Izbira je, vsaj tukaj, stvar posameznika.

Načeloma s tem zapisom zaključujem (razen, če mi morda lahko predložiš še kakšno drugo študijo, na podlagi katere so omenjena cepiva pridobila dovoljenje za promet in v kateri je tudi jasno predstavljena metodološka zasnova - potem pač lahko debatiramo o metodologiji tiste).




tastara -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (29.7.2015 14:52:43)

Miha Mazzini, 3.2.2015

ELEKTRONSKI GETO

Nasprotniki cepljenja si po Facebooku podajajo novico, ki gre nekako takole: "Šel sem se cepit in odpadlo mi je pol možganov."
Ker jih meni odpade košček vsakič, ko jo vidim, sem se odločil preventivno odcepiti od ljudi, ki jo širijo, in jih brišem s svojega seznama.
Priznajmo, človek, ki je pripravljen verjeti nekaj takega, je skrajen vernik; bi se res – čeprav virtualno – družili z ljudmi, pri katerih je razum padel v globoko zimsko spanje?

Pol možganov
Najprej o izgubljenih polovicah možganov: že dolgo je znano, da se nekaterim zarodkom ena možganska polovica ne razvije. Delo povsem prevzame druga in taki ljudje lahko normalno delujejo, če pa jih kdaj napotijo na skeniranje glave, šele izvedo, kako in kaj. Včasih morajo zdravniki odstraniti možgansko polovico majhnemu otroku in po navadi to že ne gre brez posledic.
Da pa bi kak odrasel odkorakal na cepljenje, potem pa si doma s členki trkal po lobanji in bi mu na eni strani bolj votlo zvenelo, pa slišim samo po Facebooku.
Na internetu lahko vidite precej posnetkov takšnih stanj. Upam, da se je nekdo hotel z verniki proti cepljenju pošaliti in je eno od teh slik pač vzel kot vir trapaste novice, zdaj pa debelo gleda, ker so ga vzeli zares – ampak ravno to je značilnost fanatikov, da z razumom ugasne tudi humor.
(Razkritje: redno hodim na hiposenzibilizacijo, torej cepljenje proti alergiji. Po injekciji nam naročijo, naj počakamo še pol ure, in zdaj mi je postalo jasno, da so se verjetno pritožili ulični čistilci, ker morajo pobirati odpadle možgane in je zaradi higienskega minimuma bolje, če jih izgubimo kar v čakalnici. Oni dan sem navezal pogovor s čistilko, ki je v gumijastih škornjih in rokavicah pobirala odpadle polovice in jih metala v vedro, ter jo vprašal, kako in kaj. "Ah, gospod," je rekla, "ne vem, kaj bo s to Slovenijo. Toliko odličnih možganov vsepovsod, plače pa tako nizke.")

Žalostna zgodba
In ko sem tako brisal prinašalce polmožganskih novic, me je spreletelo: "Kaj jih je privedlo v to fanatično stanje?" Zastal sem in se spogledal z mlajšo gospo, visokošolska izobrazba in tako dalje, ter se odpravil po njenem profilu do dne, ko se je vpisala na Facebook.
Povedal vam bom žalostno zgodbo o gospodični, ki se poroči, zanosi, rodi prvič, rodi drugič, hodi v službo in objavlja samo posnetke z rojstnih dni in izletov, veselih otrok in domačih zabav. Potem pa izgubi službo. Zaprosi vse, ki berejo obvestilo, ali ji lahko pomagajo. Sledi deset dni molka. Potem objavi novico o ekoloških vprašanjih.
Naslednji dan objavi novico o cepljenju, precej nevtralno, za ali proti. Nato skoraj dnevno sledijo novice o cepljenju, vedno bolj radikalne. Zdravniki postajajo fašisti, ebola je zarota, bolezni ne obstajajo, marveč jih ekipe v belem širijo, da bi nas uničile. Paranoja se plazi počasi in zagotovo, svet je razpadel na nas in njih, bele naciste – ne boste prišli po moje otroke, vpije gospa, ne dam jih!
To je za zdaj to.
Berete o radikalizaciji muslimanske mladine? Tukaj je primer iz sosedstva!

Delo in smisel
Boleče je bilo spremljati del časovnice po izgubi službe – to preobilje časa, predstavljal sem si, kako so otroci v vrtcu, gospa pa dopoldne presedi za računalnikom in nima kaj početi. Negotovost glede prihodnosti, vprašanja o lastnih sposobnostih, strah, počasi se nabirajo kemikalije v krvi, možgani pa iščejo rešitev.
Najprej poskusijo z ekologijo, a tu ni identifikacijske točke, najdejo jo seveda šele pri otrocih. Skrb za prihodnost je skrb za otroke! In ponje prihajajo zdravniki in medicinske sestre! Branila jih bom do zadnjega!
Tako je nastal nov smisel življenja in obenem se je vrnil občutek pripadnosti – ne sodelavcem, marveč ljudem, ki se skupaj bojujejo proti zdravniškim zarotam. Ure, preživete za računalnikom, niso več nesmiselne, temveč posvečene skupnemu dobru, kar je po tem, ko je vzpostavil sebe, največ, kar človek sploh lahko doseže.

Elektronski boj
Ko berete o 50- ali 60-odstotni brezposelnosti v Grčiji, Španiji in tako dalje, se najprej spomnite, da je nizka slovenska brezposelnost laž: ogromno ljudi so poslali sorazmerno mladih v upokojitev, cele generacije študirajo, precej le zaradi statusa, spet druge živijo doma in tako dalje. Spomnite se tudi getov, ki ste jih videli sami ali vsaj v filmih: vse tiste mladine, ki sedi na stopnicah in samo čaka, da se bo nekaj zgodilo.
In potem se zahvalite računalnikom in svetovnemu spletu. Ker zdaj ti ljudje sedijo doma in besnijo nad tipkovnico. S tem so postali nevidni, hkrati pa očitno tudi nenevarni. Njega dni bi ob takih nezaposlenosti izbruhnile revolucije, danes pa le internetne traparije.

Dragi internet, hvala, da (za zdaj) prelivamo samo črke, ne krvi.




ribica. -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (4.8.2015 15:14:41)

Mateja_c.......brez veze. Zadihaj, glavno da ti zase veš, da tega zmazka imenovanega "varno cepivo" nočeš. Saj se vsak sam odloča a ne. Oziroma ne, eni smo prisiljeni da se kar strinjamo. Tudi c cepivi!!! Prišel pa bo tudi naš dan, v to sem prepričana.




Dashenka -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (4.8.2015 16:40:36)

A. Ihan:


Slovenska državljanska paranoja
Po tradiciji smo Slovenci že stoletja revna, kmečka družba, ki je do tujih gospodarjev in sistemov vedno imela nezaupljiv odnos. Z nejevoljo smo sprejemali zakone z Dunaja in iz podobnih prestolnic, bili so nam prisila, ki jo velja upoštevati zgolj zaradi izogibanja kazni.

In logično je, da so bili naši junaki vedno tisti, ki so znali sistem prinesti okoli – od tihotapca Krpana in upornika Gubca naprej. Brez izkušnje samostojnosti nismo posvojili izkušenj, da je usoda države, v kateri živimo, odvisna od nas in samo od nas.

Zato nam trenutno nič ne pomaga, da je država formalno naša; saj nam v glavah manjka veščin, da bi se znali počutiti kot ekipa v isti barki.

Zato se vsak zase po starih šegah in navadah stiska nekam v kot podpalubja in se mu zdi, da slovenska država ni njegova, ampak jo imajo politiki, ki jo vodijo; in po enaki podpalubni logiki imajo zdravniki bolnišnice, sodniki sodišča, novinarji medije, profesorji univerzo, cestarji ceste, farmacevti lekarne ...

Tako nastane slovenska državljanska paranoja – ker lastne države in njenih institucij pri sebi ne priznamo kot svojih, jih posledično niti nočemo zares spoznati in še manj v sebi razviti občutka državljanske participacije.

Posledica je občutek ogroženosti – ob neznanem ljudje samodejno iščemo nevarna znamenja. Ne glede na to, ali smo za odrinjenost odgovorni sami s stiskanjem v podpalubje ali nas tja v resnici nekdo na silo potiska – v vsakem primeru nastane v glavi odtujitvena paranoja. To je nevarno stanje, ki nastane zaradi odrezanosti od participacije in informacij.

To stanje je v vsakdanjem življenju mogoče aktivno proizvesti do kliničnih oblik z banalno in vsem poznano tehniko mobinga – posameznika šefi in sodelavci odrežejo od informacij in od delovnih opravil – in uboge žrtve, ki niso izjemno trdne osebnosti, bodo čez pol leta večinoma pristale pri psihiatru.

Ampak enak rezultat nastane, če se posameznik zaradi lastnih, navadno čustvenih težav izolira od kolektiva – zato je mobing tudi tako težko dokazati, ker v pozni, paranoični fazi zunanjemu opazovalcu ni jasno, kaj je kura in kaj jajce.
Edino zdravilo zoper paranojo je participacija

Ampak na žalost te tradicije Slovenci nimamo, naša veščina je umik v lastno glavo ob prvi težavi, kar paranojo samo poveča. Na področju zdravstva je na primer že konec 18. stoletja Marija Terezija uvedla zdravniško službo tudi na Kranjskem, ampak še vse 19. stoletje se je kmečko prebivalstvo obračalo na padarje, ki so gledali urin, nastavljali rožičke in s puščanjem krvi praviloma pospešili smrt.

Del razlogov za to je bila revščina, ljudem se je zdelo predrago klicati zdravnika, hkrati pa jih je odbijala tudi nemška govorica večine zdravnikov – zato so ostali pri padarjih in si to privrženost utemeljevali z ljudskimi zgodbicami o čudodelnih urokih in o zdravnikih, ki s sabo vozijo smrt. Kar je bilo deloma res, saj so zdravnika, če že, poklicali, šele ko je človek že umiral.
Zakaj na letalu ni rezervnega motorja?

Danes se slovenska zgodovinsko naučena odtujenost od države preslikava v odtujenost do vseh institucij, čeprav naj bi bile "naše", ampak v glavah Slovencev očitno ni tako.

Narodi s tradicijo samostojnosti in participacije so se naučili, da je družba ladja, ki s svojo trdnostjo pomaga preživeti vsem na njej. Zato ne glede na družbene napetosti strnejo vrste, ko se kaj mednarodno zaplete, in tudi angleški delavec mnogo bolj računa na kraljico kot na internacionalo. Tudi zato Američani ali Angleži ob padcu svojega letala počakajo na mnenje komisije in večinoma verjamejo v njene izsledke.

A hkrati je komisija pripravljena zelo natančno in do tehničnih podrobnosti odgovarjati dvomljivcem. Ki pa morajo znati postavljati vprašanja v družbeno dogovorjenem tehnološkem jeziku, kot ga uporabljajo na univerzi in v industriji.

Če bi anonimni dvomljivec kot vzrok za padec letala na primer razglasil varčevanje pri številu letalskih motorjev, ne bi dobil niti sekunde medijske pozornosti, dokler svoje teze ne bi utemeljil z logiko in izračuni, ki jih uporabljajo konstruktorji letal.

Med resnimi mediji preprosto ni urednika, ki bi v enakovreden položaj za in proti postavil stoletno tehnološko tradicijo, ki je izdelala že milijone letal, ter na drugi strani samooklicanega fantasta, ki bi o letalstvu želel razpravljati v svojih nikomur razumljivih metaforah.

Odprta družba želi participacijo in debato, ampak debata mora biti v dogovorjenem družbenem diskurzu, ki ima težo. To je morda ideologija učinka, ampak hvalabogu. Brez nje si danes nihče ne bi upal na letalo.
Ups, so pa tudi sistemi, ki nočejo participacije

In enega od teh sistemov smo bili Slovenci oblino deležni. V naši družbi pri pojavih paranoj zato ne gre nujno le za vprašanje kulture ljudi, ki se v zgodovini niso naučili veščin družbene participacije in v vsaki instituciji vidijo odtujeno prisilo in grožnjo, do katere razvijejo paranojo.

Pri Slovencih gre lahko tudi za resno težavo politične tradicije, ki participacije državljanov ne glede na besede pravzaprav noče. Gre za tradicijo avtokratske, klanovske države, kjer igro milijonov in milijard vodijo interesne skupine, državljani pa so samo kamuflaža, ki z dviganjem rok odvzema odgovornost resničnim igralcem.

Pol stoletja smo na primer imeli partijo, ki je upravljala vse, in SZDL s sindikati, ki so organizirali dviganje rok. Potem se je tradicija upravljanja prelila v skrivnostne privatizatorske skupine, za marionetno dviganje rok pa so na drugi strani poskrbeli kulturnobojevniški agitatorji, ki so preusmerjali pozornost ljudstva od privatizacijskih milijonov in milijard.

Dokler niso počile bančne luknje in se je vsa država ob osupljivem soočenju znašla v stanju nezaupanja in paranoje do vsega. In podobno kot pri mobingu v podjetju tudi v vsej državi ni preprosto presoditi, kaj je bilo prej, kura ali jajce.

Smo zgrešili državljani, ki smo kot volivci paranoično odklanjali zaresno državo in državnike in namesto njih iskali njihove padarske nadomestke? Ali so nas ves ta čas skrivne interesne skupine načrtno zapirale v podpalubje in načrtno kvarile kompas, da ne bi prepoznali resničnega načrta poti?
Težava proticepilcev – paranoja namesto participacije

A dejstvo je, da imamo v Sloveniji poleg različnih kulturnih bojev še enega – cepilnega, ki se na žalost dogaja po enakih, neproduktivnih vzorcih kulturnega.

Namesto da bi skupine, ki hočejo v družbi nekaj doseči, s svojimi idejami in delovanjem tej ponudile nekaj več in jo obogatile, hočejo, nasprotno, v družbi nekaj razbiti, da bi na koncu vsi imeli manj. In seveda nobena družba že iz samoobrambnih refleksov takega razbijanja ne dopusti, zato se boji nadaljujejo v neskončnost.

Pri cepilnem boju imamo organizacijo z izvrstnim imenom SVOOD (društvo za svobodo odločanja). Če bi se držali imena, bi svoje cilje dosegli z družbeno in politično debato o svobodi posameznika in njegovi odgovornosti. In s tem naredili premik v glavah Slovencev, ta bi jim omogočil doseči cilj in bi hkrati izboljšal stanje slovenske družbe, ki svobode in odgovornosti iz meglenih načel ne zna konkretizirati v podrobnosti konkretnega življenja.

Tako bi dosegli družbeno spremembo na edini produktiven način – da družbi v dialogu z njo nekaj ponudiš, jo prepričaš in ji s tem tudi pomagaš k napredku.

Izvrsten primer takega boja so na primer skupine za enakopravnost spolnih usmeritev – istospolno usmerjeni za dosego svojih ciljev na srečo niso začeli bojevito razglašati in dokazovati zgrešenosti heteroseksualnih porok, ampak so z napornim družbenim in političnim angažiranjem dosegli premik v glavah, ki Slovencem ne koristi le v odnosu do njih, ampak tudi v odnosu do marsikaterih prej nerazrešenih stisk – rasnih, nacionalnih, verskih.

Povsem nasproten primer pa so akterji slovenskega zgodovinarskega kulturnega boja – s svojo strastjo za rušenje obstoječega niso dosegli nikakršnih premikov v razumevanju zgodovine, ampak so le zastrupili razvoj političnega sporazumevanja med Slovenci.
Težava napačno izbranega (bojnega) polja

Pri našem cepilnem boju gre zato predvsem za težavo napačno izbranega diskurza. Slovenski pobudniki prostega odločanja o cepljenju svojih otrok imajo na voljo izvrstno polje racionalne družbene debate, ki bi jo lahko razumeli vsi v družbi in zadeva človekove pravice, odgovornost staršev za svoje otroke in potrebe po spremembi avtoritarnih družbenih mehanizmov v demokratične.

Seveda bi bili za tako debato potrebni energija in vztrajnost, kajti številni sodržavljani še danes težko sprejmejo, da je bil naš prejšnji sistem avtoritaren in nesvoboden, to pa se vleče še danes v tisoč manifestacijah konkretnega življenja. Zato je prav tega avtoritarnega političnega bika treba v družbeni debati zgrabiti za roge in se izpostaviti iz varnega zatišja lastne glave in navidezne "nepolitičnosti".

Tu namreč tiči zajec, vprašanje o svobodi odločanja o cepljenju je politični in družbeni boj, enak, kot so ga (iz)bojevali istospolno usmerjeni. Zato ga je treba dobiti na ravni družbenih in političnih debat, kar pa Slovencem, od totalitarizma prestrašenim še danes, po četrt stoletja "svobode", v večini ne diši.

Ampak bi raje po slovensko skrito in v podpalubju nekaj po svoje argumentirali in upali, da bo politični krmar na palubi nenadoma zavil po njihovih željah. Zakaj le? "Če kdo verjame, da se stvari zgodijo same po sebi, je gotovo Slovenec," to poved sem v preteklem tednu nekje prebral in mi je ostala v spominu, ker je tako resnična.
Če je medicina nevarna, se prepustimo padarjem

Naši proticepilci na žalost povsem napačno iščejo utemeljitev za spremembo zakona v domnevni nevarnosti cepljenja. S temi domnevami se lahko ogrevajo znotraj kroga enako mislečih, politično družbo, ki ima kompetenco spreminjati zakone, pa morajo znati prepričati z racionalnim diskurzom, kot ga družba pač uporablja.

Racionalna družba, ki je ustanovila univerze in bolnišnice in šole in inštitute, se preprosto ne more pogovarjati v nerazumljivem jeziku, uvoženem od marginalnih, zahodnjaških skupin, ki zganjajo družbeno paranojo glede vsega – hrane, cepiv, zdravil, vesoljcev.

Tega diskurza racionalna družba preprosto ne more vzeti v razpravo, to je enako, kot bi jaz začel zahtevati, naj dodajo vsem letalom vsaj še en rezervni motor, da se bom v zraku bolje počutil. Še bolje pa dva. Če želim doseči kaj takega, se moram biti sposoben s svojimi argumenti vključiti v diskurz, ki ga gojijo tehnične univerze, ali pa me nihče ne bo jemal resno.

Prav to je zgodba razprav o nevarnih cepivih. Če so cepiva ob vseh dokumentih in organiziranih študijah, ki ugotavljajo nasprotno, še vedno nevarna, so enako nevarna tudi vsa zdravila in vsi medicinski postopki in operacije – zminirajmo torej bolnišnice in zdravstvene domove in se prepustimo padarjem!

Proticepilci bi radi dosegli svoj cilj in družbeni premik s tem, da družbi zminirajo njeno temeljno institucijo, ki omogoča ljudem varnost na področju bolezenske ogroženosti – medicino. To je seveda vnaprej izgubljen boj, družba se medicini preprosto ne bo odrekla.

Za vsemi cepivi so študije na več deset tisoč in milijonih ljudi, dokumentirane v skladu s protokoli moderne medicine, izdelava študij za posamezno cepivo zato tovarno stane tristo ali tudi petsto milijonov dolarjev in cepiva, ki ne izpolnijo pričakovanj, tudi največje farmacevte spravijo v rdeče številke.

Zadnje tako je bilo na primer cepivo proti dengi. Ampak ko farmacevti enkrat imajo številke, ki jih priznajo ameriške in evropske komisije za zdravila, s tem pa ves medicinski svet, je razprava o nevarnosti cepiv kar povprek iracionalna. Njihova nevarnost je dokumentirana, saj vendar obstajajo številke, ki jih lahko vsak prebere!

In če se pojavi kaj novega in nevarnega, ni raziskovalca, ki ne bi želel tega opaziti prvi in z objavo v člankih požeti svojega koščka slave. In če se kdo ne strinja s procedurami, ki jih pri testiranju cepiv zapoveduje medicina, lahko kadarkoli razloži težavo in svoje argumente, ampak seveda v diskurzu, ki ga kot družba in civilizacija uporabljamo na področju medicine in zdravil.
Beg pred politiko v podpalubje

Zaradi nerazvitega občutka participacije pri nas tudi proticepilci torej ne poskušajo doseči svojega cilja na način, ki bi vsej družbi nekaj dal (premik pri dojemanju individualne odgovornosti in pravic), ampak raje na način, ki bi družbi nekaj vzel – zaupanje v njene lastne (zdravstvene) institucije.

Seveda je prvo težje, ker se je treba dotakniti politike in zgodovine in premagati predsodke o tem, da smo demokratična družba po dolgem in počez, samo z vsemi okoli nas je nekaj narobe. Ampak za spreminjanje družbe politični boj v podpalubju preprosto ne deluje. Sploh zato, ker v resnici naš državni in politični sistem še ni tako temeljito prestopil v demokracijo.

To se vidi tudi po tem, da namesto racionalnih družbenih razprav raje gojimo molk, vsak se zapira v svojo glavo in ustvarja lastno družbeno resnico.

Zato postaja Slovenija država praznoverja, družba dveh milijonov resnic brez racionalnega konsenza o čemerkoli. Od praznoverja, ki je prestrašen beg v lastno glavo, do paranoje, ko nas ogrožajo vsi, ki jih ne poznamo, ker jih zaradi zapiranja vase niti nočemo poznati, pa je le majhen korak.

Še krajši pa je od paranoje do popadljivosti, ko bi človek ugriznil človeka kot stekel pes. Sam se neredko zgrozim, kako si proticepilci upajo obtoževati pediatre, da poskušajo škodovati otrokom, ki jih zdravijo.

Kaj res ne pomislijo, da so pediatri pravzaprav ljudje, sodržavljani, njihovi nekdanji gimnazijski sošolci, s katerimi so skupaj peli iste pesmi in so iz veselja do otrok šli študirat medicino in postali pediatri. In da s temi pediatri živijo v skupnih naseljih in jih srečujejo na sprehodu in so morda njihovi sosedi.

Potem pa začneš človeka, ki ga videvaš vsak dan, kar na pamet obtoževati, da je množičen, naklepni morilec. To je popolna grozljivka: ljudi, sošolce, sosede kar na pamet obtoževati zločinov, samo da ustrežeš paranoji v svoji glavi.

Razkritje: avtor je zdravnik, ki zaradi izkušenj in poklicnih informacij o koristih cepljenja redno cepi sebe in svoje najbližje. A je hkrati že ničkolikokrat povedal, da je za družbo, kjer je odločanje o cepljenju prostovoljno. Zato poziva zainteresirane, ki se čutijo poklicane za doseganje tovrstnih sprememb, da poskušajo tako družbo doseči s pozitivnimi sredstvi – z racionalno družbeno razpravo ter s političnimi in družbenimi akcijami, ki bodo prepričale večino sodržavljanov in hkrati premaknile družbo k večji svobodi – ne le v zvezi s cepljenjem.

V nasprotju s tem pa je aktivno prizadevanje za rušenje občutka varnosti, ki jo družbi daje medicina, samo prispevek k slovenski samodestruktivnosti. Ko bomo ubili zaupanje v svojo zadnjo institucijo z državo vred, pa se bomo poskrili v kleti in upali, da nas bo iz družbe praznoverja in padarjev znova rešila kakšna nova Marija Terezija in nam poslala dunajske šolnike in zdravnike in sodnike, enako kot pred poltretjim stoletjem.

Kaj pa, če se nam je Marija prikazala samo enkrat in nikoli več?




liliana -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (5.8.2015 22:13:22)


IZVIRNO SPOROČILO: ribica.

Mateja_c.......brez veze. Zadihaj, glavno da ti zase veš, da tega zmazka imenovanega "varno cepivo" nočeš. Saj se vsak sam odloča a ne. Oziroma ne, eni smo prisiljeni da se kar strinjamo. Tudi c cepivi!!! Prišel pa bo tudi naš dan, v to sem prepričana.


In kako bo to zgledalo......? Da bodo tvoji vnuki zaradi zmazka imenovanega cepivo zbolevali in umirali za tistim, kar ne bi bilo potrebno.......Ali pa se boste vi nemara zdravili z brinovimi jagodami in kamiličnim čajem......no mogoče se boste takrat že lahko povsem varno in legalno zadevali z marihuano, ki itak vse pozdravi......ma kaki hepatitis, menengitis in otroška paraliza.....konoplja, lipa, brin in kamilice, to je vse kar rabimo........




ribica. -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (6.8.2015 7:55:40)

Kaj se pa vzenmirjaŠ! Če se jaz ne ko mi je cepljenje vsijeno! Saj ti itak delaš kar hočeš, oziroma kar so ti rekli . Jaz bi samo rada da imam enako pravico kot ti - DA SAMA ODLOČAM. Pa ne mi zdaj o tem da potem drugi od mene lahko dobijo. Ne mi s takimi. Ne vem kaj se tako bojite, saj ste vendar cepljeni, ane. Ta oh in sploh cepiva te bodo pa ja ovarovala.




Beat -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (6.8.2015 13:22:52)

Sploh ne gre za to, da se cepljeni ljudje zdaj bojijo za svoje zdravje. Gre za to, da se je glede na to, kako napreduje ta "proticepilska organizacija", zares bati za zdravje naših naslednikov (pa ne že za zdravje naših otrok) za zdravje naših vnukov pa prav gotovo.

To, da nehamo cepiti pomeni, da se bodo bolezni, ki jih danes skoraj ni več (tetanus recimo) in so sicer bolezni, za katerimi je umrlo v preteklosti ogromno ljudi in to na grozljive načine (sploh oboleli za tetanusom, davico, oslovskim kašljem...), zopet pojavile v velikem številu. Morda bomo lahko govorili celo o epidemijah (oslovskega kašlja recimo).

Recimo otroška paraliza, ki je danes zelo, zelo, zelo redka (vsaj v razvitem svetu, kjer se cepimo). Kaj si predstavljate, da ste čez par let na vozičku, povsem nezmožni skrbeti zase, ker cepili se pa že ne bomo?!

In vsi ti zagovorniki naravnih zdravljenj (ne razumite me narobe, tudi sama vedno najprej poskušam naravno), s čim mislite pri svojem otroku pozdraviti recimo tetanus?? Dajte, ne se zafrkavat se tem necepljenjem, ker očitno nimate pojma, kako je bilo včasih, ko tega še ni bilo.




ribica. -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (6.8.2015 14:45:34)

Ko so bile zadnja povečana pojavljanja oslovskega kašlja, 2 leti nazaj, je bilo itak več bolnih takih, ki so bili cepljeni. In potem se je dogajalo, da jim zdravniki niso priznali, da imajo oslovski kašelj, ravno iz razloga, ker ga cepljeni naj ne bi dobil. Ljudje so samoplačniško v laboratoriju dobili potrditev, da gre za oslovski kašelj. In to vam ne smrdi? Pa to je samo ena malenkost.

A sploh veste kaj vse je v cepivih? Pa ne govorim o olepšanih skrajšanih verzijah, ki jih dobite od pediatrov. Zelo nevaren je tudi način kako ti virusi vstopajo v naša telesa, saj gredo direkt v obtok preko vseh obrambnih mehanizmov. A ste prebrali kakšno knjigo, da bi videli kako so se cepiva sploh začela, in kakšne s bile razmere takrat in danes? A ste šli po poti denarja? Govorite samo stvari v katere so vas prepričali drugi, s tem ker oni delajo tako. IN ker so pred njimi drugi delali tako. IN ker se je pač od nekdaj delalo tako. Mislim, da je res čas, da se človek začne spraševati. Ali vam ni iz vseh mogočih vidikov današnjega življenja jasno kako gredo stvari? Ovce smo, navadne ovce. Ampak samo dokler slepo blejamo z drugimi in požremo kar nam servirajo. Lahko pa seveda nehamo biti ovce.
In jaz se več tega ne grem, zato dvomim, berem , vidim drugo plat zgodbe. IN cepiva tako močno smrdijo, da me nobeno zastrahovanje več ne prepriča. Dokler pa bo večina v paniki zaradi epidemije, ki preži za vrati, potem pač smo kjer smo. Verjamem pa, da prihajao boljši časi :)




Beat -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (6.8.2015 17:02:49)

ribica. verjamem, da so razmere (vsaj kar se omenjenih bolezni tiče) danes povsem drugačne v primerjavi z včasih ravno zaradi cepljenja. Seveda je jasno, da v cepivu ni naravni izvleček rožmarina in sivke [sm=smiley2.gif]

In to, da v cepivih niso same super zdrave stvari je verjetno jasno. Pred tem si ne zatiskam oči. Ampak očitno tam morajo biti (vsaj glede na dognanja današnje medicine), da se stvari boljše vežejo in celo dejansko delujejo.

Poleg tega so se leta nazaj delali poskusi s cepivi in vsemi drugimi rečmi v medicini na živalih. Ker se je večina človeštva striktno obrnila proti poskusom na živalih, v kakršne koli namene že, je edina možnost, da se cepiva potemtakem preizkušajo na ljudeh, a ne? Ampak to pa spet ni ok, ker pravite, kako nam lahko dajo nekaj kar sploh ni bilo ne vem kako vse testirano. In kakšno testiranje potem predlagate v primeru obstanka cepljenja?

Jaz se načeloma strinjam s tem, da bi bilo cepljenje posameznikova izbira, v kolikor bi bili ljudje tudi odgovorni, pa temu žal ni tako. Ker so vedno krivi zdravniki: če je otrok cepljen in se kaj zakomplicira, so krivi zdravniki, ker blablabla. Če otrok ni cepljen in dobi neko resno bolezen, ki bi jo s cepljenjem lahko preprečili in mora zato v bolnišnico in tam potem umre ali ima trajne poškodbe česarkoli že, so spet krivi zdravniki, ker da niso pravilno postopali itd.

Vedno so krivi drugi (v primeru zdravstva pač zdravniki), da bi pa kdo še sebi kak kos krivde pripisal, to pa ne. In verjemite mi, če bi bilo cepljenje prostovoljno, bi bili zdravniki še vedno krivi za bolezni ali razplete bolezni necepljenih otrok.




liliana -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (6.8.2015 17:56:24)


IZVIRNO SPOROČILO: ribica.

Dokler pa bo večina v paniki zaradi epidemije, ki preži za vrati, potem pač smo kjer smo. Verjamem pa, da prihajao boljši časi :)


Mogoče pa bi prišla kakšna epidemija prav.......da bi se v praksi videlo, da so stranski učinki cepljenja v bistvu zanemarljivi v primerjavi z epidemijo.......

IZVIRNO SPOROČILO: ribica.

Kaj se pa vzenmirjaŠ! Če se jaz ne ko mi je cepljenje vsijeno! Saj ti itak delaš kar hočeš, oziroma kar so ti rekli . Jaz bi samo rada da imam enako pravico kot ti - DA SAMA ODLOČAM. Pa ne mi zdaj o tem da potem drugi od mene lahko dobijo. Ne mi s takimi. Ne vem kaj se tako bojite, saj ste vendar cepljeni, ane. Ta oh in sploh cepiva te bodo pa ja ovarovala.


Jaz priznavam, da se za vsako stvar nisem sposobna SAMA ODLOČITI......nimam zadosti znanja o vsem.......ne vem ločiti, kdaj ima otrok angino, ki zahteva zdravljene z antibiotikom in kdaj ne.....zato peljem otroka k stroki - k zdravniku, da se on odloči namesto mene......in cepljenje je tudi podobna zadeva.....ne vem presoditi, kdaj je riziko stranskih učinkov cepljenja večji ali manjši od bolezni, ki jo preprečuje, zato to presodi nekdo drug namesto mene.....če me ugrizne neznan pes ali netopir, me bodo cepili proti steklini (tudi mi ne dajo možnosti, da bi se sama odločala, bi ne bi in nekaj cincala......itak pa je v primeru stekline cepljenje moja edina možnost preživetja....)

imam taščo, ki je prebolevala več kot pol leta klopni meningoecenfalitis.....posledice pa bo čutila celo življenje......pa daleč od tega, da so posledice zanemarljive.....obstaja pa cepljenje, ki to bolezen precej uspešno prepreči.....

Ne moremo posploševati, da je vsako cepljenje zgolj nevarno, kot tudi ne moremo posploševati, da cepiva nimajo stranskih učinkov......vse je treba poskušati gledati in sprejemati s trezno glavo in kot odrasla oseba sprejeti dejstvo, da 100 % varnosti nikjer ni......

Kar se pa tiče obveznega cepljenja, je to uvedeno zato, da se populacija precepi, da ljudje ne zbolevajo masovno in ne čutijo posledic določenih nevarnih bolezni.....otroške paralize, davice in ošpic se praktično ne spomnimo več.......(eno 20 ali 30 jih je lani zbolelo v celi Sloveniji za ošpicami, toliko kot jih v dveh tednih v enem vrtcu za noricami zboli, proti katerim nismo cepljeni).......







ribica. -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (6.8.2015 21:44:51)

Hej, vidiš, proti noricam nismo cepljeni. ZAENKRAT! Ker recimo v Ameriko so. In zakaj? Ne zato ker so ful nevarne a ne. Ampak zato, ker je bolj poceni našopat otroke kot pa dat staršem teden ali bog ne daj celo 2 tedna bolniške za par izpuščajev. Preveliko denarja bi šlo za bolniške. Se je treba malo zamislit, na kateri poti smo, ane, danes, v tem kapitalizmu. Po mojem bomo kmalu tak, ker oni pa že vejo kaj je dobro za nas, medicina pa to. Al je pa treba začet mal sive celice vklapljat in kdaj rečt, ne hvala, tele vaše župce pa ne bom pojedel. Odločite se na kateri strani ste. Ker vse požret, pa jokat kako nas majo za norca je malo smešno. Pa nas imajo za norca pri semenih, pa pri vodi, pa pri hrani, pa pri cepivih, pa vsepovsod kjer le morejo. Zbudite se!




tastara -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (7.8.2015 7:31:59)


IZVIRNO SPOROČILO: ribica.

Hej, vidiš, proti noricam nismo cepljeni. ZAENKRAT! Ker recimo v Ameriko so. In zakaj? Ne zato ker so ful nevarne a ne. Ampak zato, ker je bolj poceni našopat otroke kot pa dat staršem teden ali bog ne daj celo 2 tedna bolniške za par izpuščajev. Preveliko denarja bi šlo za bolniške. Se je treba malo zamislit, na kateri poti smo, ane, danes, v tem kapitalizmu. Po mojem bomo kmalu tak, ker oni pa že vejo kaj je dobro za nas, medicina pa to. Al je pa treba začet mal sive celice vklapljat in kdaj rečt, ne hvala, tele vaše župce pa ne bom pojedel. Odločite se na kateri strani ste. Ker vse požret, pa jokat kako nas majo za norca je malo smešno. Pa nas imajo za norca pri semenih, pa pri vodi, pa pri hrani, pa pri cepivih, pa vsepovsod kjer le morejo. Zbudite se!



Joj, ti pa res vidiš okrog sebe same zarote. Hudo je tako živet, še bolj žalsotno je v tem duhu vzgajat otroke. [sm=smiley13.gif]
Daj, globoko vdihni, si vzami 5 minut časa in v miru preberi zgornji članek (od začetka do konca) od Ihana (mislim, da ga je skopirala Dasenka).

Visoka precepljenot prebivalcev Slovenije pa ni nobena zarota kapitalizma, temveč odlilčen dosežek bivše socialstične Jugoslavije, ki je imela kljub sicer neučinkoviti državi odlično delujoč zdravstveni sistem.

Argumenti proti cepljenu, ki jih v svojih postih navajaš so več kot smešni, vsaj zame, ki mi kljub 100% precepljenosti sive celice kar dobro služijo. Na ta način ne boš nobenega prepričala, da je cepljenje nekaj slabega. Ko te berem sem vse bolj prepričana, da za naše okolje tudi ne bi billo primerno dati ljudem svobodno izbiro glede cepljenja. Kot družba nismo zreli in vprašanje če kdaj sploh bomo.

BTW - V Ameriki "bolniške" ne obstajajo, sploh pa ne za otroke. Z deoldajalcem se lahko le dogovoriš, da boš smel biti doma 2 tedna na leto na "bolniški", ki pa ti je ni dolžan plačati.
Tam se ljudlje množično cepijo, veliko jih plača samo cepljenje iz lastnega žepa, pač zato ker zaupajo dvojim državnim inštitucijam.





Shana86 -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (7.8.2015 12:22:24)

Točno tu se pokaže tvoje neznanje in zastrupljenost z idejami proticepilskega lobija (ampak tu pa ni zarot, ane?). Norice kot izpuščaj so res nenevarne. Zelo neprijetne, ampak večinoma nenevarne. Pa veš, kaj se zgodi, če jih dobi nosečnica? Novorojenček? Grejo pri sicer zdravem otroku v vnetje možganov? Kako izgleda reaktivacija virusa noric? Verjetno ne, ker živiš v nekem mehurčku... ki ti ga je napihnila medicina s cepivi, antibiotiki itd.
IZVIRNO SPOROČILO: ribica.

Hej, vidiš, proti noricam nismo cepljeni. ZAENKRAT! Ker recimo v Ameriko so. In zakaj? Ne zato ker so ful nevarne a ne. Ampak zato, ker je bolj poceni našopat otroke kot pa dat staršem teden ali bog ne daj celo 2 tedna bolniške za par izpuščajev. Preveliko denarja bi šlo za bolniške. Se je treba malo zamislit, na kateri poti smo, ane, danes, v tem kapitalizmu. Po mojem bomo kmalu tak, ker oni pa že vejo kaj je dobro za nas, medicina pa to. Al je pa treba začet mal sive celice vklapljat in kdaj rečt, ne hvala, tele vaše župce pa ne bom pojedel. Odločite se na kateri strani ste. Ker vse požret, pa jokat kako nas majo za norca je malo smešno. Pa nas imajo za norca pri semenih, pa pri vodi, pa pri hrani, pa pri cepivih, pa vsepovsod kjer le morejo. Zbudite se!





liliana -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (7.8.2015 17:42:25)


IZVIRNO SPOROČILO: ribica.

Hej, vidiš, proti noricam nismo cepljeni. ZAENKRAT! Ker recimo v Ameriko so. In zakaj? Ne zato ker so ful nevarne a ne. Ampak zato, ker je bolj poceni našopat otroke kot pa dat staršem teden ali bog ne daj celo 2 tedna bolniške za par izpuščajev. Preveliko denarja bi šlo za bolniške. Se je treba malo zamislit, na kateri poti smo, ane, danes, v tem kapitalizmu. Po mojem bomo kmalu tak, ker oni pa že vejo kaj je dobro za nas, medicina pa to. Al je pa treba začet mal sive celice vklapljat in kdaj rečt, ne hvala, tele vaše župce pa ne bom pojedel. Odločite se na kateri strani ste. Ker vse požret, pa jokat kako nas majo za norca je malo smešno. Pa nas imajo za norca pri semenih, pa pri vodi, pa pri hrani, pa pri cepivih, pa vsepovsod kjer le morejo. Zbudite se!



Zakaj se pa moram odločiti za stran......? A ekstremizem se po tvoje imenuje to, da vklopiš sive celice in se zamisliš.......? Torej moram biti apriori proti cepljenju, da se bom odločila za "pravo stran".......?

Vidim, da o posledicah otroških bolezni ne veš dosti.......da otroške bolezni niso zgolj to: "a ve kdo kje so norice, da bi mojega otroka malo tja peljala, da jih preboli, da jih glih na smučanju ne bo fasal".......

Drugače pa, a pri vas angino, škrlatinko, pljučnico brez antibiotika prebolevate.....? Ste se tudi tu že zbudili? Ste šli celo v tak ekstrem pri vklopu sivih celic ali vseh odtenkov še niste vklopili? Ali vas pa ima pa pri teh boleznih farmacevtski lobi in država tudi za norca in doktor, vrli sin režimskega kapitalističnega sistema, predpiše antibiotik in bolniško za tri tedne, namesto da bi dete nekaj mesecev izostalo iz šole in mati iz službe.....ker antibiotik sigurno manj stane kot tri mesece bolniške, ki je plačana 80 % (mogoče celo več, če gre za otorka, ne vem točno)......ker bolezni itak nimajo nobenih posledic, malo vročine in malo srbečega izpuščaja, rahla bolečina v grlu in to je to.......nič kaj alarmantnega......lipov čaj in ležanje v postelji, pa smo kot novi......[sm=jezicek.gif]

Verjeti razrnoraznim teorijam zarote, v stilu famoznih nadaljevank na fox crime, ni nobena zbujenost in razmišljanje s svojo glavo oz. vklop zaspanih sivih celic......ravno nasprotno.....





Tippi -> RE: Študije o varnosti cepiv so metodološki zmazki (8.8.2015 22:58:04)

Mateja in ribica prav imata! Cas bo pokazal,da imata prav. Mogoce mogoooooce enkrat,bo vedno vec ljudi,ki bodo spregledalo.
Tudi jaz nimam nic proti starsem ki cepijo,imam pa proti prisili,da moramo cepiti vsi. Zato se bom borila do zadnjega diha, in moj drugi otrokk bo cepljen samo preko mojega in partnerjevega trupla! ZA svobodo odlocanja!

Ps.v avstriji in se ostalih 80 posto drzav v eu kjer imajo svobodno odlocanje se kar zivijo.niso se izumrli in nic vec niti manj bolezni ni kot pri nas..zanimivo....eh




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>