|
Anonimen -> RE: Štala v Trgovini :( (30.9.2005 12:04:28)
|
Tu se pa ne strinjam, Meta, ozioma v praksi vidim, da ni tako. Eni otroci imajo neznansko potrebo po uveljavljanju svoje volje. Naprimer naš Tibor. Začelo se je pri petih mesecih, ko se je kolikor toliko začel zavedati sam sebe. Karkoli sem nakazala, da bi naj naredili, je bilo ne samo ne, ampak kontra. To tako je. Ko je shodil, to je bilo npr. pri dobrem letu in pol, na sprehodu niti pomisliti nisem smela, da bi ga kaj priganjala, ker potem niti pod razno ni hotel iti naprej. Samo, da sem rekla, no, pojdiva zdaj, pa s takim, multi prijaznim glasom, je bilo NE. Kot osel. In obrat ter marš v nasprotno smer. Ali pa ko je stal pod balonom, do kamor sem jaz lahko prišla le po vseh štirih med grmovjem. Bog ne daj, da bi rekla, če pride ven! Se je takoj spomnil, da se da narediti tudi kontra in ga nisem 20 minut spravila ven. Ne s preusmerjanjem, ne s fintami, ne z resnim glasom, ne z jezo, z ničimer. Pa še toliko je teh stvari, ki so se dogajale vsak dan, vsako minuto, vsako sekundo. Vse kontra, vse po liniji uveljavljanja lastne volje. Verjemi, da se ne da takemu otroku nič dopovedat. Ampak k sreči to obdobje mine. Tako da se nima smisla obremenjevat. Vsaj pri nas je minilo. Do ene meje, seveda. Do te, da pač zdaj že sam zna presodit, da če mu nkaj razložiš, zakaj, da pa vidi, da je res bolje tako. Pa tudi, da če mu ni všeč ali da če samo rečeš nekaj, da brez pardona bo to pa po tvoje in ne po njegovo, ve, da bo res tako. Tega pri enem letu in pol še ne razume.
Če zdaj pomislim, so mi že v proodnišnici sestre govorile, da je tak, kot bi bil od nečesa odvisen. Da se hoče samo pestovati, da se pomiri. In da če ne dobi takoj tistega, kar hoče (to je bilo takrat pestovanje in hrana), je živa groza. Da najbrž nikoli v življenju ne bo znal nič počakati in potrpeti. Že v porodnišnici so ga pustile jokati ponoči, ker se je hotel pestovati, star točno dva dni (jaz ga nisem mogla, ker sem bila po CR še nepokretna). In se je tako drl, da je bil drugi dan izsušen in brez glasu. Eni človečki imajo resnično močno voljo, ki se je ne da kar tako upognit.
|
|
|
|