|
Gina -> RE: Ne razumem ga... (19.2.2006 11:40:11)
|
A veš kaj sem jaz opazila, da se pri prvem otroku vsi sekiramo, kako kdo reagira, z leti pa rataš moder in se nehaš obremenjevat z neumnostmi. Niti ne pričakuješ več nič od ljudi, ker če pričakuješ, si samo razočaran,če ni vse po tvoje. A veš, čeprav se čudno sliši, ima tvoj tast pravico do svojega lastnega mnenja. In ne, ni mu treba čutiti tako kot ti. In ne, ni rečeno, da zato pa otroka ne mara ali ga ne bo imel rad. Je pa rečeno, da ima drugačne poglede na vzgojo.
Kaj jaz mislim? Težko sodim o konkretni situaciji, ampak povedala ti bom, kaj se mi je prejšnji teden zgodilo. Prišli smo k enim frendom na rojstni dan in tam je bila tudi prijateljica, ki ima 3 mesece starega otročka. Res ima mali fizioterapijo, ker ima malo zategnjene mišice na vratu, ampak ne glede na to, kako ga je kdo držal, ga nihče ni prav. Glavo mu ni nikoli vleklo nikamor, pa vendarle se je mamica čisto over-protective obnašala. Totalno noro se mi je zdelo in sem ji tudi povedala. Vsakemu je vzela otroka iz rok, potem pa zelo hitro odvihrala stran. Potem mi reče danes, ko sva se slišali, da se je včeraj mali drl, ko ga je tašča pazila in da je čisto znorela, ker se je gotovo drl zato, ker je imel tast preveč na glas tv.Mali se je drl, ker ni bilo mamice zraven, ne pa zaradi tašče ali tasta ali tv-ja. No, mogoče zaradi tv-ja. Ampak ne zato, ker je imel tast tv malo bolj na glas, ampak zato, ker ima ona vedno tv zelo potiho celo čez dan, zvečer pa gotovo še tišje. Skratka, meni se take vrste prepiri zdijo čisto brez veze, in jaz se že ne bi spuščala vanje, je preveč čisto zaresnih reči, ki se nam dogajajo, da se zaradi takih oslarij sekiramo.
Na tvojem mestu pa bi jaz naredila tako, kot je Anni napisala. Narediš pač po svoje, in ga pustiš v dobri veri, da ima prav. Kaj pa se spremeni, če se kregaš?
P.S.: Še to, samo prvega otroka človek non stop po rokah vlači in se ves čas z njim pogovarja. Pri drugem nimaš več ne časa ne energije. In veš kaj, to je dobro. Drugi otrok se zna sam zabavat in sam je zadovoljen s sabo. Prvi otrok pa vedno hoče nekaj od tebe, predvsem, da si njegov zabavljač - tudi pri 6. letih še.
Kar se pa crkljanja tiče, se pa strinjam. Crkljat ga je pa fajn in dobro. Ko ima dovolj crkljanja, je zadovojlen sam s sabo, pomirjen in bo pri enem ali dveh letih lahko odšel kam tudi brez tebe, ker bo vedel, da ga crkljanje še vedno čaka pri tebi in to vedno.
|
|
|
|