|
julam -> RE: no aprilke 2005, kako? (14.2.2008 22:26:40)
|
ojla!
Pri nas smo spet na bolniški. Oba sta zbolela že v soboto, s poldnevnim razmikom. In se še kar vleče. Madonca, tele viroze so nam zveste do groba! Sem si omislila še eno varuško za bolna otroka. Groza, kot da bi se valjala v evrih.
No, glede maškar: naša dva sta bila žabica (tavelik) in zajček. Nismo bili sice na nobenem karnevalu, ampak sta vseeno uživala. Si pa kar predstavljam, da bi se naš fant tudi bal tavelikih, ta nadležnih (kar zame kurenti včasih so!) maškar. Na pustni torek je šla žabica v vrtec in baje, da so ful uživali.
Nasploh imamo tako srečo z vzgojiteljico, da si sploh ne upam povedat. Ful je aktivna, ful jo imajo radi. Ves čas se jim dogaja, ustvarjajo, pojejo, hodijo na ultra dolge sprehode (igrišče je le redko na sporedu). Prejšni teden so šli v plesno šolo za celo dopoldne, z avtobusom. To je bil cel dogodek, za katerega so vadili plesne korake več mesecev. ITD...
Trma: ne bi o njej. Nas spremlja že dolgo dolgo. In očitno po duplicirana, ker mali kar uspešno sledi bratu. Kako se jaz spopadam s to nadlogo? Enostavno mi je ratal tokom teh skoraj treh let mladiča prepričat, da če nekaj rečem, to tudi mislim. In opozorim 1x, max 3x, potem pa nardim. In ve. In lahko trmari do nezavesti, pa bo moja obveljala. No, včasih popustim, če je kakšna malenkost. Se pa ne obm preveč hvalila, ker je tavelik ful dojemljiv že od nekdaj, ful se mu da dopovedat in ful upošteva. Za malega imam na sumu, da bo trši oreh. Ampak v neki sem prepričana: če jim daš vedet, da misliš resno, potem to pali. Sicer pa imamo pri nas hladilnico - sobo, kamor gre, ko ne neha trmarit (vpit, kričat, če tepe, meče stvari...) ali če namerno nagaja bratcu. In tudi ta soba pali. Rečem samo: pojdi v sobo, premisli, ko boš spet prijazen, pridi nazaj. Včasih, če gre za večji prekršek, grem z njim, se vsedeva in pogovoriva, kaj je bilo narobe in kako naj bi bilo v prihodnje. In vedno mora za mano ponoviti, kaj od njega pričakujem, da vidim, če je razumel.
Madonca sem pametna! Mislim, da je za vsakega otroka potrebne svoj pristop, en splošen vzorec si pa izdela starš sam. Moj mož je do pred kratkim samo kričal s kavča in kakšnih 30x ponovil "Ne to" "Ne ono"... "dručače bom"... Potem sem ga pa končno prepričala, naj reče enkrat, potem pa vstane in izvrši kazen. In je probal in je palilo.
OK, dovolj flancanja. Moj študij, m_m je pa v glasbenih vodah. Moj mož bi rekel, da mešam meglo. Bojim sem, da ima prav [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image].
papa
|
|
|
|