Novopečeni očetje! (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Očkov forum



Sporočilo


* -> Novopečeni očetje! (28.5.2004 17:58:24)

Živio!

Zanima me..Vaše cenjeno mnenje in občutki, ko ste izvedeli, da boste kmalu očka in to potem tudi postali.
Kaj se dogaja v vaših srčkih med našo nosečnostjo in po rojstvu otroka.

Zanima me zato, ker se naš tati sploh noče ogreti niti malo ne za to vlogo, čeprav si ga je nestrpno želel in zato sva ga tudi načrtno napravila.
Zanima me seveda moško mnenje, da bom mogoče lažje razumela ali je to strah ali kaj drugega...
Hvala za odgovore!




Žiga -> Novopečeni očetje! (30.5.2004 9:32:36)

Ko sem izvedel, sem bil... kaj pa vem... vesel... pa presenečen tudi, ko nama je ratalo v prvo... skupaj sva malo pojokala - sem stal pred vrati, ko se je moja trudila lulat po clearblue-ju. Ni in ni mogla, potem pa je šla ena kaplica mimo, pa je bilo . Sva še enkrat delala, da je bilo sigurno...

Potem je prišla zmeda, zmeda in še enkrat zmeda v moji (pa tudi v njeni) glavi. Kaj pa zdaj, a sva res pripravljena, ... pa to... Saj veš, za nekaj se odločiš, potem, ko si pa postavljen pred dejstvo, pa se ti kolena omehčajo... Pa ni trajalo dolgo.

Kar se mene tiče, se je stvar izboljšala na prvem pregledu pri G, ko sem videl tisto malo pikico. In potem je bilo z vsakim dnem bolje.
Ne siliti v njega. Pusti ga, naj v miru razmisli. Res, da imata samo še en mesec... uf, še manj (sem pogledal na tvoj opis)... Boš videla, če ne prej, se bo omehčal, go bo videl Nejca. Še vsak se je, še posebej, če sta se skupaj odločila zanj. Brez skrbi.

Bo pa potem pri tebi kakšen dan tak, kot je bil pri moji: Pa kaj mi je tega treba... pa kaj sem rinla v to... kako bom pa skrbela zanj... Trajalo je en dan... Zdaj se temu smejeva.
Občutka, ko vidiš, kako tvoj otrok raste, se razvija in napreduje pred tvojimi očmi, ne moreš opisati... Boš videla! Vse bo še dobro!

LP
Ž.




* -> Novopečeni očetje! (30.5.2004 21:00:58)

Hvala za odgovor Žiga, zelo si se potrudil. Upam, da bo res začutil neko vez, ker bi želela, da se malo vsaj vživi v to vlogo, ne pa da naju ignorira.

Upam, da se bo še kateri očka opogumil in kaj napisal, saj ne bi rada rekal, da ste moški brez čustev, ker v to skoraj ne verjamem, pa vendar je situacija takšna, da bi lahko to rekla.

Lep večer še naprej!




Žiga -> Novopečeni očetje! (31.5.2004 7:22:17)

Naj si prebere, kaj sem napisal 26. marca okrog 23h (mogoče prej, mogoče kasneje) na Naš Vsakdan...
Bo pri njemu pomojem isto...




Jančika_ -> Novopečeni očetje! (2.6.2004 14:51:12)

Bom poskusila naštimati mojega možeka, da še on kaj napiše. On je vsekakor veliko bolj navijal za dete kot jaz, zdaj se mi pa na trenutke zdi, da je čisto nezainteresiran. Potem pa me je zadnjič vprašal, kako jaz gledam na dete, ki je v trebuhu. In po pravici povedano, še tudi nimam enega čisto pravega občutka glede tega, čeprav dete čutim, da živi z mano in se razveselim vsakič, ko malo pomiga. Seveda je jasno, da se bodoči očka lahko še manj poistoveti s tem in je kar po pravici povedal, da dokler ne pride ven, si ne more predstavljat, kak bo to.

In jaz ga kar razumem. No, včeraj je dal uho na trebuh, ko je bitje malo res razgrajalo in je bil potem čisto očaran - pravi, da se tako čuti veliko bolj kot če daš gor samo roko. Vedno sem bila prepričana, da bo moj mož krasen ati, verjetno boljši, kot jaz mami, ampak dete se mora najprej rodit, da bo lahko res začel s tem delom!




Joe -> Novopečeni očetje! (2.6.2004 23:15:06)

Morda boš prej rodila kot tole prebrala, pa vendar:

v odgovoru Žigi si natipkala, da vaju očka ignorira. Pa saj še nista dva!! Zaenkrat si 2v1 (dva v enem). Dokler se mali Nejc ne bo dal prijeti v roke kot kakšna macola, za tvojega dedca in zame še ni na svetu.

Zame (in najbrž še za znaten del ostalega moškega spola) je edini čas sedanjost. Če ga zdajle še ni, je zelo malo važno, da bo, če so seveda (skoraj) vsi pogoji na njegov prihod že pripravljeni. Midva s piško bova npr. v najinem stanovanju napeljala plinsko centralno ogrevanje namesto dosedanjih električnih TA peči. Predrojeno dete je zame prisotno po opravilih, ki jih je potrebno prej napraviti. Ono osebno me je dosedaj le butnilo v uho in nekajkrat v roko.

Jaz bom rodil centralno, piška pa dete. Šele takrat bomo trije.




* -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 5:07:17)

Jutro!

Žal mi je, da tako razmišljaš.
Zaenkrat bi sam to napisala..




Aba -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 7:21:53)

Kamejka, tudi jaz se pridružujem tvojemu mnenju. Nosečnice smo pač v tem obdobju toliko bolj občutljive in bi rade nekaj več pozornosti od svojega partnerja, ne pa da se vse vrti okoli njega in njegovih težav. Moj je samo enkrat položil svojo roko na trebušček in mi potem rekel, da tega ne bo več počel, ker pač ničesar ne čuti ob tem (ne fizično ne čustveno). To sem nekako prebolela in skušam razumeti, ampak da me enkrat v 30. tednih ni vprašal, kako se počutim...
Jaz vem za vse strahove, ki se porajajo v njemu, on pa se mene ne potrudi niti poslušati, kaj šele, da bi se pogovorila o tem, kaj jaz občutim!
Moje mnenje je tudi, da moški ne more in ne sme samo čakati, kaj bo naredila ženska, ampak se mora sam potruditi in se vključiti v to. Razumem, da je na prvem mestu odnos med partnerjema, ta pa ni odvisen samo od ženske, ampak tudi od moškega. Pač, življenje gre naprej in temu se je treba prilagoditi in spremembe tudi sprejeti, ne pa čakati, kaj bodo drugi naredili zate in namesto tebe. V odnosu sta obadva in obadva se morata truditi, da bo odnos funkcioniral tako, kot je treba!
No, zdaj sem pa jaz čisto zabluzila. Upam, da sem bila vsaj malo jasna...
LP, Mateja.




Jančika_ -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 8:39:42)

Iz prve roke lahko povem, da se Joe strašno veseli biti ati! Bitje, ki je v trebuhu, pa ga še ne rabi in mislim, da je to tista točka, ki bodoče atije malo zmede. Ne znajo si predstavljat, da je to že to (no, saj je še meni včasih čisto neverjetno) in da obstaja nekaj, kar raste samo od sebe in ne potrebuje njihovih nasvetov.

Ko Joe na cesti vidi male otroke, se čisto razneži in mene sploh ne skrbi, če zdaj še ne skače v luft (čeprav je se mi zdi malo živčen, ker imamo jutri UZ in upamo, da se bo videl spol). Mi pa vseeno neprestano kaže, da me ima strašno rad in da bo super ati.




Joe -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 9:52:26)

Ne zanimam se samo za svoje probleme. Seveda spremljam ženino nosečnost, kako jo pa ne bi? Gledava in gladiva vedno večji trebušček, hodiva na UZ in shranjujeva slikice otročka in mamice (po nekajtedenskih razmikih). Prijavim se na RR. Seveda tudi dete raste in najbrž komunicira kar dovolj.

Primera: K vama se je najavil stari in dobri prijatelj, ki živi na neki drugi celini. Pride z ladjo čez 9 mesecev. Piše pisma in sploh je čedalje bližje. Ampak zaenkrat ga pa vendarle še ni, kajne? Verjetno se mu bosta neprimerno bolj posvečala, ko se dejansko snidete. Tudi če (si) ga ti prej pobrala z avtom, ga tvoj mož (oče) še ni videl, ker čaka doma in mehča blazine. Ata kot sem jaz čaka in pripravlja veliko količino moči na obisk. Na kakšno kartico pa se že podpišem ali jo kdaj sam pošljem. Predstavljaj si, da npr. tvoja noseča žena vidi dobro, ti pa zelo slabo. Kako veliko boš imela od tistega, kar se od daleč in počasi približuje k vama? Zate bi bilo neprimerno manj dogajanja, in ne verjamem, da bi lahko 9 mesecev spremljala vsako minuto informacije, ki bi si bile precej podobne.

OK, zdajle greva z mojo piško (in tamalim ali tamalo) na izpit. Držimo pesti! Mali tudi, bo kaj boksnil v težkem trenutku (v mehur, npr.).

LP!




* -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 10:01:49)

Hvala za Vaša mnenje, čeprav še zmeraj trdim, da so dejanja pomembnejša od besed.

Prosim...še debate, ker je potrebno več slišati, več strani seveda...le tako ali pa tudi ne, bom mogoče nekoč razumela ta odklonilni odnos.

P.S. Sam ena stvar, ki bi jo napisala...ignorira..ja Joe ignorira, kajti do poroda še imam 8 dni, se pravi, če bi že rodila, ne bi vedel...ker ne dvigne tel...ko jaz kličem...v takem smislu sem mislila ignorira...
Mogoče nova kost za nova mnenja?

Lp!




_Arwen_ -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 10:29:54)

Jaz bi dodala samo to; da se mi zdi to početje v tvojem primeru Kamejka skrajno svinjsko; navsezadnje sta ga naredila oba, brez njega bi težko prišla do Nejca (edino če verjameš v deviško o. in sploh to, da ne dvigne telefona, navsezadnje bi res lahko že rodila - in mu morda hočeš samo sporočiti veselo novico, to se mi zdi totalno mimo. Čisto neresno, neodraslo od "tvojega" moškega. Če ti napišem malo grdo : ko je bilo treba "pritiskat", je bil zraven, zdaj pa ga ni nikjer.
Na tvojem mestu bi se nekako sprijaznila s tem, da bosta očitno z Nejcem zaenkrat sama in kot tak vaju "očka" definitivno ni vreden. Potem bi se pa oborožila z znanjem s področja družinskega prava, preživnin itd. in definitivno zahtevala to, kar vama z Nejcem pripada!




* -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 10:50:36)

Saj to je, da bi rada, da dvigne telefon, kajti sporočiti je potrebno veselo novičko...sam to sem si želela, da bi se z menoj veselil tega dogodka. Žal mi ne bo uspelo.

Nič hudega, bom že nekako...bi pa res rada razumela, kaj moški misli od ...do...!

Saj veste, oni nas ne razumejo, me njih ne...ampak vsaj potrudimo se, kajne!




_Arwen_ -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 10:56:11)

Mislim, da je skoraj vseeno če nehaš mislit nanj in ga tudi ne kličeš več. Očitno se bo potrebno sprijazniti, da vaju noče ob sebi. Vem da se sliši grdo, ampak tako je.
Daj ga na ignore, uživej še zadnjih nekaj dni, ko si "samska", potem bo itak cela žurka hehe.
No, če bi gledali po meni, bi šla danes ponoči rodit Naš knedl nas je prehitel za en teden

Ne skrbi, boljše da sta sama z Nejcem in uživata, kot pa da bo imel mamico, ki se bo non stop sekirala zaradi nekoga, ki nima niti toliko soli v glavi, da bi prišel pogledat svojega otroka in čestital mamici. Brez veze.
Bo že boljše, kajne




_Arwen_ -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 10:56:47)

Aja še to; no jaz vem zase, da če bi mene nekdo tako zignoriral kot tvoj dedec tebe, ga niti ne bi hotela več ob sebi...dokler se ne zjasni kako in kaj.




* -> Novopečeni očetje! (3.6.2004 17:11:55)

Ja imaš prav, vendar ga ne želim ob sebi, so tukaj tudi stroški za opremo itd...ki so jo delimo...in tudi odnos do otroka..V bistvu si ga nisem sama naredila.

Najbrž ne bom razumela nikoli njegovih čustev.





Jančika_ -> Novopečeni očetje! (6.6.2004 6:31:40)

Hecno, kao se nekateri moški ne morejo pa ne morejo ogreti za dete, dokler je še v trebuhu, potem so pa čisto drugačni. Moj Joe sicer ni tak ekstrem, ves čas se zanima za mojo nosečnost, boža trebuh, sodeluje, kjer lahko, in me pedena spredaj in zadaj. Se bi mi zdelo tudi nepošteno pričakovati od njega isto stopnjo zavzetosti kot jo občutim jaz, saj on še ne čuti otroka tako, kot ga jaz.

Ga je pa v petek popadel prvi starševski strah. Bila sva na UZ in nama je G rekel, da je otroček majhen in da morava priti spet čez 14 dni na UZ, da vidi, če je vse ok. Seveda sva se oba malo prestrašila. Joe je moral poleg tega preboleti še, da bo FANTEK (juhu!), ker si je blazno želel punčko. Ampak potem ko je bilo rečeno, da je majhen, ga je to čisto prestrašilo in je pozabil na tisto punčko (do naslednje nosečnosti seveda).

Se mi zdi, da me Joe zadnja dva dni precej bolj grabi za trebuh kot prej - kot da bi mu s tem UZ otrok postal bolj realen.




Primoza -> Novopečeni očetje! (6.6.2004 9:00:38)

Predvsem je dojenček zame velika odgovornost, seveda pa imam izredno veliko veselje ob spremljanju razvoja oziroma napredka. Ker sem naravoslovec, skušam stvari "ovrednotiti" to pomeni da se pred vsako spremembo v življenju kar najbolje pripravim oziroma skušam vnaprej predvideti vse možne težave.
Nisem ne vem kako čustveno bitje, bolj se trudim prepoznati težave partnerja in mu pomagati po svojih najboljših močeh. Seveda pa porod predstavlja vedno nek čustven naboj, ki te potegne za seboj, posebno pri navzočnosti ob porodu. Poleg tega imam precej stabilno oziroma močno ženo, ki se je na porodu odlično držala, na njeno željo sem bil še v vlogi "filmarja" in ko gledam film, ji lahko samo čestitam.

Pri drugem je bilo podobno kot pri prvem, le da so bile stvari že bolj rutinske (kar pa ne pomeni da so prihranjena tipična dejstva o dojenčkih, spanje itd.).

Drugače je v času nosečnosti moja žena, ki je športnica, funkcionirala isto kot prej, le da so bile seveda aktivnosti prilagojene manjši porabi kisika. Npr. v hribih je bila nošnja nahrbtnika omejena, sam sem nosil tamalo, pa še opremo. Pri prvi nosečnosti je bilo enostavneje to, da sem lahko vzel več opreme, ker ni bilo še tamale itd.

Delo si skušava vedno deliti, ona ima čez pospravljanje, jaz pa kuhanje in nabavljanje.

Pred porodom sva si na mojo pobudo omislila še snažilko enkrat tedensko. Sedaj vidiva, da je bila ideja dobra ))))).

Takoj po prvem mesecu po prvem porodu smo si vedno pustili del prostega časa, tako ženinega kot mojega zase. Tako je tudi žena po dveh mesecih postopno začela hoditi na krajše gorniške ture na cca 14 dni in puščala zalogo iztisnjenega mleka. Držala sva se pravila, da ima tisti, ki pride s ture, pravico še do nekaj urnega dnevnega spanca, drugi pa pelje dojenčka za tisti čas ven. Ker po takih športih pade pritisk, je tudi sledeč spanec zelo krepčilen.

Po kakih štirih mesecih je bil čas so se mišice dojenčku že toliko utrdile, da smo lahko šli tudi na kako bolj razdrapano pot.

Pri drugem, ki je sedaj star 20 dni, načrtujemo prav enak redosled. Pomembna se mi zdi pametna vključitev naše triletnice v spremenjeno družinsko okolje, ki se je odlično posrečila, morda tudi zato, ker na začetku nisva pretiravala z bombardiranjem tamale z dojenčkom v smislu hitrih sprememb njene rutine.

Tako je po kratkem začetnem obdobju, ko se je izogibala omenjati ime dojenčka, ki je bil takrat še v porodnišnici, izredno hitro vklopila v novo stanje in ga tudi vključila v njene domišljijske igre.

Se pravi stvari, ki sva jih zastavila, so se nakako uresničile oziroma se uresničujejo...





pia1 -> Novopečeni očetje! (10.6.2004 13:09:43)

to je pa pravi balzam za usesa in duso. vsi ti razlagaja, da pol je pa konec, vsaj za neki casa in sporta in planinarjenja... pa te kljub temu, da si hudo vesel nosecnosti vse skupi mal potre. jaz sicer ravno tako vsem razlagam, da bomo vseeno kmalu lahko poceli prav vse tko kot prej (nisva neka ekstremista) pa se mi vsi smejijo in pravijo da naj kar pocakam pa bom vidla.
no pa mi je vsaj eden dal vedet, da le ni tko!!! hvala!!!




Jančika_ -> Novopečeni očetje! (11.6.2004 22:48:37)

Moji starši ves čas govorijo, da smo, ko sva bila z bratom majhna, vsepovsod šli skupaj. In da se ne spomnita, da bi kdaj česa ne mogla počet zaradi otrok. In moja mama še vedno pravi, da je bilo obdobje, ki ga je z nama preživela doma (je še študirala), najlepše v njenem življenju.

Nekako se mi zdi, da se eni ljudje že kar vnaprej odločijo, da je pa življena konec, ko imaš otroke - in potem ga seveda res je, za njih! Potem pa tudi drugim to želijo, da bi opravičili svojo situacijo.






Primoza -> Novopečeni očetje! (12.6.2004 7:39:18)

Točno tako!

Največje ovire so vedno v glavi. Res pa se je potrebno navaditi na povečano specifično "logistiko", posebno, če se gre v višje hribe.








Primoza -> Novopečeni očetje! (12.6.2004 20:41:23)

Ne vem, če je prava pot k razumevanju med spoloma prav "razvajanje" moških, še posebno, če "razvajanje" ni obojesmerno.




Anonimen -> Novopečeni očetje! (21.7.2004 14:52:13)

:bravo:Kamejka vsi moški so najprej zelo zmedeni.Pametni pridejo takoj k sebi tisti pa ki nimajo soli v glavi ali pa jim starši niso bili za vzor pobrišejo.Ve se da pravih moških ki se zavejo,da bodo postali očiji je zadnje čase zelo malo,zato čestitam vsem pravim moškim lepo je biti oče to je vaša prihodnost vaše pravo bogastvo.En lep pozdrav.:bravo::bravo::bravo::duda::duda:




* -> Novopečeni očetje! (21.7.2004 15:54:41)

Oh joj...kaj čmo!

Mogoče pa je nekaj upanja za nekatere...jaz optimist..heheheh!




Anonimen -> Novopečeni očetje! (21.7.2004 16:26:28)

:hudicek:saj ne bomo dolgo črno vidli čakam na čas ko bo prevladalo rožnato kdaj bo, se še ne ve upam kmalu.bo že kajne????¨¨¨¨¨¸%%%%###""":((:((:)-




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>