|
tinaaja -> RE: skupaj na poti do cilja (18.3.2007 20:36:18)
|
Lejca, zal mi je. Kaj pa se je zgodilo?
Lej, tukaj je par punc, ki so zgubile otrocka v teh tednih. In mislim, da je to zelo tezka preizkusnja, ki pa jo zal razumejo predvsem tisti, ki so/smo jo dali skoz. Ko ne mores vec poslusat "saj bo", "sta se mlada" in podobih ponesrecenih izjav ljudi okoli, ki kar ne vedo, kaj reci. Pa ne mislijo nic grdega, ampak samo ne znajo reagirati.
Izguba otroka ... sledijo zalost, praznina, jok, jeza, bes, milion vprasanj in nobenega pametnega odgovora. Vse te faze moras dati skozi, da se lahko potem koncno poberes.
Ampa za to potrebujes cas. Cas, da spustis ti dve dusici, da gresta svojo pot, da ju sprejmes kot svoja nova anglecka, in prdvsem cas, da se ti in tvoj partner spopadeta z vsemi obcutki, ki sledijo takemu tragicnemu dogodku.
Kaj narediti.. predvsem se pogovarjajta in se oddaljujta en od drugega, zavedajta se, da sta prizadeta oba. Pomirita se s situacijo, jo poskusajta sprejeti. Iscita ljudi, ki razumejo, ki imajo podobne izkusnje - tukaj, solzice,... Ker potem bosta videla tudi to, da se tudi tako grozna izkusnja prezivi in da gre zivljenje naprej in da bo slej ko prej spet nasmeh na vajinem obrazu. Ampak pocasi , vzemita si cas, jokajta, bodita sporno aktivna, da data ven negativne obcutke in spet pogovarjajta se.
Jaz sem cel prvi teden samo jokala... Bom pa hvalezna mami zmeraj, da me je potem pogeldala in rekla, pri sebi moras naredit crto in zacet znova, se odlocit, da bo sel naprej. Da se ne bos smilil sam sebi. Pa to ne pomeni, da nehas zalovati, da nehas jokati, da kao prebolis v momentu, ampak sama pri sebi sem se odlocila, da sprejmem dejstvo, ki ga nisem mogla spremeniti in nekako poskusam it naprej. Leto dni bo minilo od UPN, in zdaj zdaj bova dobila najino puncko v roke... Tko da moras verjet, da se bo vse uredilo.
Mami je zgubila dva otroka, moji sestri in tretjic reskirala izgubo - ampak sem prisla jaz, zdrava in sem tukaj in skupaj cakamo novega drobizka, tako kot bosta lahko vidva, ko bo prisel ponovno vajin cas.
Nikar se ne prenaglita s prehirto zanositvijo, vzamita si cas, ceprav morda zdaj drugace gledata na to. Se en nasvet, v porodnisnici imajo posbne psihologe, kamor gres lahko na pogovor z napotnico svojega ginekologa. Morda bi ti to pomagalo, ker oni pomagajo tudi v takih primerih.
Objamcek
|
|
|
|