|
Anonimen -> Pufi, limiti, minus... (3.5.2006 23:03:16)
|
Ojla!
Vzgojena sem tako (prav tako moj mož), da se porabi toliko denarja, kot ga imaš na razpolago. To pomeni, če grem za par tolarjev v minus, me že grabi panika.......
Ta zgodba se pa konča ob vstopu otroka v vrtec. Za vrtec plačujeva nekaj čez 50.000 SIT, stanovanje sva si kupila pred 3 leti in se zakreditirala za 15 let, še avto imava na kredit, tukaj so stroški stanovanja ubitačni........in ko potegnem črto čez vse stroške stanovanja, kredite in vrtec, nam ostane za hrano, plenice in druge nujne stvari le borih 20.000 SIT. S tem pa se ne da preživeti. En kredit imava do leta 2008, drugega do leta 2011, stanovanjskega do leta 2017....Ni druge izbire, kot limit na banki, ki sem ga šla danes podpisat.
Kar groza me je bila, saj nisem bila nikoli navajena biti "zapufana". Potem pa se malo pogovarjamo v službi in pravi ena sodelavka, ah, mi imamo limita vsak 500.000 sit, pa kaj, živimo pač tako, ker drugače ne gre.....druga pravi, da ima limita 1.800.000 sit, ker drugače ne gre, sezidala si je hišo.....in ko to poslušam, me kar zgrozi, kako so ljudje zapufani, kakšne limite imajo....Zdaj sem tudi sama v takšni situaciji in druge pomoči ni, kot ta limit, ki ti itak še mesečno "žere" denar za obresti....Katastrofa. Potem pa samo čakaš, da minejo leta in ne boš več imel kredita....Ko bomo stari, bomo lažje živeli, namesto da bi sedaj uživali, ko smo mladi...
Takšno je življenje in tudi sama sem se morala s tem sprijazniti.
Kako pa ste vi z limiti?
|
|
|
|