|
sazi -> RE: februarčki in februarčice 2006 (4.5.2007 22:09:35)
|
Čer,
se po malo daljšem odmoru spet malo javim. Ste bile kar pridne te dni in sem si morala kar čas vzeti, da sem vse prebrala.
Mi smo del praznikov (5 dni) preživeli v Izoli. Bilo je prav lušno. Fino je, ko vse odklopiš in večino časa zabušavaš. Tako se niti nismo tako zelo sekirali zaradi spet slabega spanja našega škrata - res menjava okolja in pa prenosna postelja GRRRRR. In potem ga je treba non stop guncat - tudi po 5x ponoči in to ni dovolj 20 minut - tudi po celo uro ga je treba, tako da potem sploh ne veš več, katera mišica te boli. In za povrh se potem tega guncanja tako navadi, da sva imela zdaj doma oba večera polno problemov, uspavati ga, ker sva vztrajala brez guncanja. Pa saj v Izoli bi ga najraje pustila, da malo joka in obupa (saj verjetno bi, ker res izsiljuje in ne potrebuje tistega guncanja), ampak blok je takooo strašno slabo zvočno izoliran, da se vse sliši po celem bloku in potem bi zbudil cel blok... Upam, da se bo enkrat navadil.
Pa seveda smo se dobili z Eviii. Res da bolj na kratko, ampak je bilo lušno. Sva se že en dan prej zmenili in bi nam zagotovo uspelo za daljše druženje, pa nas je presentil dež in od srečanja ni bilo nič. Dejan je pravi cukrček in tak lepotec. Kar naprej čeblja in se lepo smeje, pa z modrimi okicami tako lepo okoli gleda. Pa če mu mama pomaga že prav lepo hodi naokrog. Pa kje je našel uro 3:52? Upam, da je s spanjem bolje.
Eviii, hvala za vabilo, pares mi je žal, da nismo utegnili (oprosti, ker nisem poklicala). Sta prijatelja ostala do srede zvečer, mi smo pa v četrtek dopoldne odšli v LJ. Ko bomo spet sami kaj dol, se pa zagotovo spet oglasim in z veseljem pridem pogledat v sv. Peter.
Lev je nor na vodo. Že lani na jadranu je bilo podobno, le da je bil takrat še "statičen" in nam ni delal problemov. Gre kot robot. Ga daš na tla, se usmeri proti vodi in šiba. Ga ujameš, obrneš v dugo smer, se spet usmeri proti vodi in šiba. Kar s pomola dol bi se vrgel.
Lev počasi napreduje. Zdaj je že skoraj ves čas na nogicah (ko smo notri), zunaj pa šiba po vseh 4ih - v enem tednu je čevlje znucal tako, da ima luknjo na prstu. Ampak stoji pa še ne brez opore. Mora biti kar naslonjen in potem ves čas popravlja nogice. Se mi pa zdi, da jih že malo lepše postavlja. V kratkem imamo cepljenje, RA in fizioterapijo, pa mi bodo vse tri strokovnjakinje že kaj povedale.
Pokrivala - tudi pri nas vse takoj leti z glave. Sem mu kupila tako kapo s šildom in še zadaj z zaščito za vrat (res vse tanko in lahko), ampak leti dol. Moram našiti trakce. Lani so pomagali, bomo videli, kako bo letos.
Služba - ja, se mi začne v ponedeljek. Si kar ne predstavljam. Mi prav nič časa ne ostaja, tako da ne vem, od kje naj vzamem 7-8 ur. Ne bit hude, ker jamram, ker vem, da je marsikateri še veliko težje, pa vse zmorete. Mene morijo moji stari grehi, ki so se mi nakopičili, čas pa neusmiljeno teče. Če slaba 2 tedna imam izpit in ogromno za preštudirat, jaz bi pa raje razmišljala tem, kje naj bo kaka stena v hiši, pa kje napeljave in tuhtat o razporeditvah, da se počasi lahko prične z delom....
Kami, upam, da že kaj bolje spite in da je Liam ozdravel popolnoma. Lepo, da ste se imeli super v Gardalandu. Kar podvig takole z otročki. Jaz si ne predstavljam kam z Levom takole - ga imam še čisto "razvajenega" glede hrane. Še vedno ne poje čisto nič, če ni toplo, pa če je na smrt lačen. Za znoret. No, bo že enkrat.
Tinkatonka, želim ti čimhitrejše okrevanje. Za začetek pošiljam en koš E-vitaminčkov. Kako napreduje hiška? Ste zrihtali parket? Kar se pa odsotnosti tiče - prepričana sem, da tvoj čas, ko se res posvetiš Aneju šteje zelo veliko. Seveda so včasih užaljeni, če te malo dlje ni in podobno, ker bi bil itak najraje kar ves čas s tabo, ampak da bi pa tu ostale kake hude zamere in globoke rane, pa močno dvomim. Saj si vsak dan z njim. Pa četudi boš šla na kratko v tujino, boš kmalu nazaj. Jaz se vedno sparšujem, kakšne mame so razne zvezdnice, ki toliko govorijo okrog otrok, potem jih pa sploh ni doma in jim otroke vzgajajo varuške. Dokler se po službi vrneš in se mu posvetiš, se ti res ni treba sekirat, čeprav verjamem, da boli, ko "pokasiraš" kak užaljen pogled in podobno. Držim pesti za službo za nedoločen čas. Sama sem jo čakala 2 leti.
Umivanje zob - pri nas smo kar dosledni. Se razburja, ampak jih je treba zdrgniti.
Pitje in hrana- Lev po novem pije samo vodo in končno spet normalno kaka. Prej je imel spet tako "razmazano" blato in je bilo to očitno od tisto malega soka (npr 30 ml soka in 100 ml vode). Zdaj prav lepo pije vodo. Plenice so ves čas polne in pogosteje ga moram previjet, ker je drugače moker. Pri nas pa kar nekako velja, da se vsi držijo dogovorov. Je vsem jasno, da gre za Levovo dobro in vsi se zavedajo, da bi bila midva zeeeeloooo huda. Tudi varuška me "uboga" - res zlata gospa. V Frutkih je sladkor in to gor tudi piše. Res je veliko stvari sladkanih, zato smo mi kar pri vodi, če pa bi mu že dala kaj drugega, bi pa naredila čaj (ala šipek, bebe, sadni...)
sladkarije - hja, Lev ima svoje piškote. Od Medexa brez jajc in mleka. Takoj ga zmaže. Očitno so mu res všeč. Drugih stvari mu zaenkrat ne dajem. Moram počasi uvesti jajca in mleko, ampak še čakam na posvetovalnico in cepljenje, če res ne bo nobene reakcije - res upam. Drugače je pa tako, da mi je jasno, da če jaz kaj jem v njegovi prisotnosti, da si to zaželi. Zato pazim, da ne jem stvari, ki mu jih potem ne morem ponuditi. Večinoma mi uspeva.
Petra81, hvala za razlago kukavice. Je še nisem slišala, ampak imam VEDNO prazno denarnico, razen, o se v začetku meseca odpravim k varuški, je denarnica za kratek čas napolnjena.
Voziček - pred odhodom v Izolo sem šla kupit eno marelo. Super poceni vozek. Vprašanje je le, kako dolgo bo zdržal. Zaenkrat lepo služi svojemu namenu. Ima strehico, varovalo spredaj in sremenjliv naklon hrbtišča, pa še dokaj mali in lahek je, torej zadosti vsem mojim zahtevam. Je bil nujno potreben, ker smo na morje vlekli voziček in tricikel, pa je že tako prtljažnik poln - pa še prenosna postelja in kup prtljage in hrane...
Srečanje - sem za ponovitev, le da imam izpit 16. in do takrat me ne bo, če se dobite. Kdaj pozneje sem pa takoj ZA.
Danes smo bili v City Parku - katastrofa. Povsod je puščala streha in po vseh stenah je teklo. So odkrivali, ker širijo objekt in jim tale dež ni prišel ob nič kaj pravem času. Res je bilo vse zmedeno. Sva šla z možem v Palmersa - zapravit bone, ki mi jih je kupil za najino obletnico (ljubezni, ne poroke - ta še pride ampak je ne praznujeva prav na veliko).
Zdaj pa letim. Sem že čisto predolga. Če ste prebrale do sem - les lepo, da se vam da prebijati se skozi moje nakladanje.
Lahko noč vsem in lep vikend. Moj zadnji pred ponovno službo, ampak bom že. Res me čaka vse samo lepo, če bi imela pa še staro službo, bi se pa danes jokat začela in sploh ne bi nehala....
|
|
|
|