|
sazi -> RE: februarčki in februarčice 2006 (12.6.2007 13:48:25)
|
bonnie_, želim, da se Nik čimprej pozdravi - imamo pa mi vse natete probleme, le da Lev ne hodi v vrtec in ni tako zelo izpostavlhen virusom, pa jih vseeno kje pobere
Z Levom sva bila danes na kontroli. Je precej boljši, v petek pa greva spet dati kri, da pregledajo, če je bil krvni izvid tako slab (nekaj v zvezi z jetrnimi encimi) zaradi bolezni ali je tudi drugače kaj narobe. Sem optimist in mislim, da je bila kriva njegova izčrpanost, neješčost in bruhanje. Dobila sva tudi novo napotnico za alergološko ambulanto, ker ima še vedno fleke po nogicah.
Včeraj ali predvčerajišnjim je na čvekanje v tri dni ena pisala, kaj vse ji gre na živce, pa sem se pridružila "tekmovanju". Včasih pomaga malo ven strest, čeprav me je potem kar zvilo, ko sem videla, koliko stvari sem napisala. Ampak sem precej boljše volje in vem, da bom zmogla.
Tule kopiram, nad čem vsem sem jamrala:
tole zgleda pa kot eno tekmovanje v jamranju; se vam pridružim
meni gre pa na živce oz. me skrbi
- da ima dan 10 ur premalo za vse naloge, ki me čakajo in ki se mi nabirajo
- ker je mali že nekaj dni zeloooo bolan
- da sva preživela noč na infekcijski kliniki, da so bili vsi super, da je mali bolje, da pa je bila v sosednji sobi ena mamica, ki si tega naziva ne zasluži, saj je non-stop kregala svojega 2-mesečnika in s tem budila vse ostale na oddelku
- da imamo en kup pravniških in gradbeniških problemov z bajto, ki jo kupujemo
- da bo potem še miljon problemov z obrtniki, ki bodo bajto končevali
- da se nama z možem že rola od visokih številk evrov, ki bodo potrebni za dokončanje hiše
- da je taka umetnost zrihtati si kredit in urediti vse papirje, ne da bi te bilo strah,da te bo kdo nategnil
- da za podiplomca na faksu že 2 leti nisem naredila nič, ker enostavno ne utegnem, roki pa priganjajo
- da me čakata še dve zaključni nalogi na nekih drugih izobražecanjih, ki ju moram nujno narediti za opravljanje svojega dela, ampak res ne utegnem, ker se moram opirati na informacije in pomoč velikega št. ljudi, ki pa razumljivo nikoli nimajo časa za kaj takega
- da ne uspem skrbeti za svoje zdravje in telesno aktivnost
- da zaradi vse te zmede in obremenjenosti zgubljam stik s prijatelji - sploh s tistimi, ki nimajo otrok in zelo redko ali nič ne pokličejo, ker mislijo, da se življenje ustavi, ko imaš enkrat otroke
no, pa nekaj manj pomembnih sekirancij:
- da na meni noben prozvod za borbo z dlakami ne deluje in da jih imam poln kufr - kot da nimam boljšega dela, kot se boriti z njimi
- da že 3 mesece nisem bila pri frizerju in izgledam ko čarovnica
- da ima dragi kmalu okroglo obletnico in da me vsi sorodniki sprašujejo, kaj naj mu kupijo
- da bo 1 avto, ki ga imava kmalu crknil in je spet treba kupovati novega
- da mi gre sicer prijetna sosekska, kjer zaenkrat živimo, počasi naživce zaradi tečnih sosedov in objestne mularije, ki nam kar naprej avto praska s ključi in krade registrske tablice
- da vpisujem sina v vrtec za septembra 2008 in mi povsod pravijo, da bo to težko izvedljivo
- da pri obračanju denarja pogosto usekam mimo in izberem najslabšo varianto, ampak lahko je biti pameten, ko je bitke konec
- sicer sem zelo vesela, da je mož dobil novo službo, ampak je malo živčno to, da je vse naenkrat in zdaj težje skoči iz službe kakšno stvar rihtat, ker je ravno na novo
- da je koš za perilo ves čas poln, čeprav stroj kar naprej pere
- pa zagotovo sem pozabila še kaj...
in nazadnje mi gre na živce tudi to, da toliko časa zabijem na RR, ampak skoraj ne morem, da ne bi šla malo pogledat, kaj prebrat in še kaj napisat, ker ste tu mnoge s podobnimi problemi...
|
|
|
|