Hej punce, nič se nisem uspela oglasiti, ko pa mi ob dveh malih štručkah tako hitro minevajo dnevi... Sicer nam gre dobro, bom rekla da zaenkrat veliko bolje kot sem pričakovala, ampak je vseeno precej naporno... Že hranjenje in previjanje dveh vzame veliko časa, se mi zdi bi ju lahko samo menjal... Vmes pa če mi uspe kaj pojest, it na wc, pod tuš, dat cunje prat, zložit itd... Ampak smo se kar nekako ujeli. 
Res gre hitro ja! Včeraj smo se prvič kopali, je bila patronažna zadnjič pri nas. V ponedeljek pa imamo že prvi pregled pri pediatrinji :)
Sta pa oba zdrava in lepo rasteta, se pa samo dojimo 🤗 Si nisem čisto predstavljala kako bo šlo z dvema, ampak nam je res lepo steklo. Fantek je sedaj že čez 3200 g, punčka pa čez 2800 g, tako da še malo in bosta oba čez 3kg, kar naj bi bila neka "magična meja" :)
Je pa res fino, da imava enega že od prej, da določene stvari malo poznaš, se ne sekiras toliko, nisi čisto paničen ko dojenček joka (ker sedaj pač ne gre drugače kot da eden včasih malo dlje joka, pač če sem sama...)... In da nisem v šoku, da te dojenček v bistvu zahteva 24/7....kar sem prvič res bila. Je res kot si Naty omenila, mogoče bi se res mogli bolj pripravljati na poporodno obdobje kot na sam porod, pa več govoriti o psihi po porodu in o tem...
Čestitke še enkrat vsem za vaše male štručke. Mal super da se je tudi vam pridružila, čeprav si se morala res kar namatrati. Jaz sem tokrat na srečo imela hitro okrevanje, samo ene par šivov, in je bilo kar hitro ok. Prvič pa sem tudi jaz doma "umirala" od bolečin, in se kaksen dan komaj dvignila s postelje, tako je bolelo...

Zivijo!

Evo, me smo z eno nogo ze doma. Cakamo samo se atija in sestrico da naju prideta iskat. Drugace je danes stara 3 dni, in je od vceraj do danes pridobila 120g, do porodne teze naju oa locuje samo se 70g. Pediatrinja je bila kar vesela ko je vidla kako nama gre super dojenje, jaz sem pa tudi presrecna. Ceprav mi je težave delala desna dojka, ker nisem pravilno pristavljala. Sem si sla hitro prebrat o pristavljanju, da sem se spomnila kljucnih stvari, ker sem ob dojenju jokala, pa celo rana se mi je nardila. Sem mazala z lanolinom in je ze boljše. Drugace imam 3 sive, me pa ni noben dolej sploh gledal, tk da ne vem kako sploh izgleda in kako se celi. Menda je vse ok. Kako drugace poteka to celjenje, ve katera? Kdaj naj bi sivi odpadli? Sparkles ojoj, svaka cas_t za polno dojenje dveh hkrati!!! Jaz imam tezave z eno, bolece dojke in res pase da je na tri ure na eni, potem sele na drugi, da se prejšnja malo spočije... Res super da ti je uspelo! Drugace pa hjooj.. Imam malo travme zarad poroda.. Se pocutim kot da sem pogrnila po celi crti, ker nisem bila vec sposobna iztisa.. In tut ne vem ce bi se kdaj mela kasnga otroka zarad te travme, ceprav sem stara sele 23let in bi sigurno sicer mela se kasnega... No je pa nasa tavecja tako lepo sprejela sestrico da vam ne znam povedat. Na obiskih jo je hotla v roke, lupckala in skos sprasuje ce jo lahko odnese domov 😊 upam da bo doma tudi tako lepo 😊😊

Mal

O super da je tvoja punčka tako lepo sprejela sestrico, niso vsi otroci tako, eni nočejo še enega člana, mislim so ljubosumni...pač majo svoje muhe,haha. Že more bit prava babika ta tvoja ta starejša. Je pridna drugače? 
Uh ne mi rečt, jaz si ne bi mislila, da lahko dojenje tako boli, pa dobro tisto bolečino še daš skozi, meni ni bila tako moteča, bolj me je motlo to pristavljanje pravilno, v P so mi skoz pomagale sestre, nisem ji uspela bradavico potisnit v usta, matrala se v eno, ni in ni šlo, sestre pa so to 1,2,3 naredile. Tako da so bile kr težave. No ko sem prišla domov, sem se šele namatrala s tem pristavljanjem, cele postopke sem imela...dojila sem leže kot v P, mala se je zvijala, jokala. Res mi je že šlo na živce dojenje. Potem pa sem probala sede. Malo me je mučlo, hotela sem celo nehat, ampak potem za kak dan 2 je steklo. Nisem mogla vrjet. In zdaj je veliko lažje in že z večjim veseljem dojim. Tudi ponoči na 3,4,5h. Odvisno od otroka. Ampak sem vesela da me ne boli več in pristavljanje gre, ne morem vrjet. Tudi bradavice niso več ranjene. Mleka sicer ni nekaj ful, ampak ok ji dam koliko imam, ni važno. Tako še ima dodatek potem. 

Mal

Ah ne sekiraj se, porod ni lahka stvar, logično da si bila že čist fertik na koncu, ne moreš drugače, vsa zadeva je konkretno naporna, popadek na popadek...jaz sem že pravla na koncu naredite kar hočete, samo rešite me. Babico sem že za roko držala, pa pravla da ne morem več. Ampak sem mogla, ni šlo drugače. Tudi mene je matral iztis, tak da joj. Pa ne tolko iztis, ampak to ko se mala ni spustila dol, šlo je po milimetrih, babica je hodla gledat pa skoz govorila da je še previsoko, še ni...groza. mojemu sem že pravla da ne vem kak bom to spravila ven. Ni bilo konec tega, popadek na popadek, trajalo je kako uro in pol, po tem ko sem že bila 10 cm odprta, da mi je uspelo. Na konci so se vsi že metali na trebuh, da so spravili ven, če jih ne bi bilo mi ne bi uspelo. Govorili so potiskajte, potiskajte, jaz pa ne morem več, ker res nisem mogla...noro v glavnem. Tako da nič se ne sekiraj. 

Mal, poslji tvojega v lekarno po multimam komprese, meni so v dveh dneh ranjeno bradavico sanirale, pa sem imela tudi do krvi ranjeno.