Ne poznam junaka, ki bi tako rad vstopil v novomeško bolnišnico, na pediatrični oddelek, kot naše sovice, mehki objemčki. Seveda, pa one niso bolne, ampak bodo pomagale pri zdravljenju najmlajših.

Prav hitro so si izbrale otroka, se pocrkljale in z njim bodo kmalu krenile domov.

To srečanje je z veseljem sprejela predstojnica oddelka pediatrije in med bolnike nas je popeljala oddelčna vzgojiteljica Metka.

Najini otroci iz skupine Muce, so naju nestrpno pričakovali doma in želeli izvedeti vse podrobnosti, komu in koliko sovic sva »podalili«. Ja, 10 in lahko bi jih še več, saj so vsi vzdihovali, »joj kako so lepe«!

Brihtne tudi, spet so napisale pesmico.

Želje sove Modrijanke

Se usede sova na postelje ograjo,

Tam zagleda solzno malo Majo.

»Nič več solzic, le rdeča lička«,

Si misli sova, nočna ptička.

Na sestanku sove so sklenile,

Kako bi žalost prepodile?

Sreča, zdravje in pa smeh

Je potreba pri ljudeh.

Poletijo proti beli hiši,

Kjer se strah in »auva« sliši.

Tam zdravijo otroke,

Od plenice do poroke.

Sove novo službo so si zbrale,

Otrokom lička požgečkale.

S kljunom dale še poljubček,

Da ne bo bolel trebušček.

Vročino, buške, sirup stran,

Danes sovin je veseli dan.

Se skupaj zavrtimo

In bolezen napodimo.