V igri se zastavlja vprašanje o umetniškem ustvarjanju, umetnikovi notranji senzibilnosti in o sporih s konvencionalnim okoljem; poda se na mukotrpno pot umetniške ustvarjalne sle in ji skuša priti do dna. Ob tem trči ob mejne odnose do ljubezni, spolnosti in smrti, ki mnogoterega strastnega ustvarjalca privedejo ob rob norosti ali ga za vekomaj pogubijo v blodnjavem mraku.
S svetnikom Kresplom je avtor izdelal lik, ki bogokletno razdira violine največjih mojstrov, da bi se dokopal do skrivnosti njihovega božanskega zvena. Dolga in mučna je pot, na kateri izgubi svoje najdražje in preden mu skozi prosojnost svojega krhkega bitja pridre do zavesti, kako huda zabloda je razumskost te odprave, saj mu ne more biti v pomoč gibljivost razuma, marveč zgolj in edino vzgoja srca.