|
Anonimen -> RE: Bolje kaditi in dojiti kot sploh ne dojiti (31.1.2007 15:36:35)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Marogica
IZVIRNO SPOROČILO: Baucka
Saj ko smo se odločile da bomo mame, smo sebe postavile na drugo mesto. Prvo je zasedel naš otrok ali otroci.
S tem pa se ne strinjam. Dokler ne bom jaz srečna, sita, naspana in ljubljena, tega tudi ne morem nuditi drugemu človeku. Najprej sem jaz in tako sem se zavestno odločila. In temu jaz pravi "zdravi egoizem".
In ne igrajte in delajte "žrtev" iz sebe, ker zaradi tega ne boste nič boljše mame.
Mimo poante. Vsaka malo slabša psihološka knjiga pozna delitev potreb po Maslowu, ki so primarne in sekundarne. In normalno je, da primarne potrebe posameznika morajo biti zadovoljene, če želimo uresničevati primarne potrebe drugega. In to ni nikakršno izgiravanje žrtev - jaz sem pripravljena iti na konec sveta za mojega otroka, se pravi, da mi je izjemnega pomena, da so tudi njegove primarne potrebe zadovoljene in da je otrok zadovoljen.
Imam ga zato, ker sem bila pripravljena moje sekundarne potrebe postaviti na stranski tir (npr. če je otrok bolan, si bom vzela bolniško, ker potrebuje mojo bližino, ne glede na to, ali se bo to poznalo na družinskem proračunu) zato, da lahko uresničujem njegove primarne potrbe. Sekundarne potrebe so tiste, ki te izpopolnjujejo kot posameznika (so torej individualne), zatorje lestvica vrednot, primarne potrebe pa moraš imeti zadovoljene, če želiš preživeti. In marsikdaj moraš svoje sekundarne potrebe postaviti na stranski tir, saj moraš zadovoljiti otrokove primarne. Seveda pa bom, če bo stiska, najprej zadovoljila otrokove primarne portebe in ne svojih (če sva oba z otrokom lačna in imam samo en kos kruha, ga bom normalno dala otroku).
In enostavno ne gre za izigravanje žrtve.
|
|
|
|