|
Anonimen -> RE: Izgubljena do konca (31.1.2007 7:51:11)
|
Nevem zakaj imam občutek, da ON ve, da sem videla tisto, kar ne bi smela, sicer je bilo strogo zaklenjeno pod ključem, pa sem vseeno našla... Včeraj sem dobila takšen občutek.
Včeraj, si je zaželel oba za dve urici, ju tudi vzel, pripeljal in se na pragu poslovil???? Oblečen za ven, verjetno se mu je kam mudilo... Ha, kot da bi bral moj post, mogoče pa ga je, ve, da sem sodelovala tule gor. Sem že razmišljala, da bi mu napisala kaj, nevem... Kako me je lahko tako podcenjeval?
Gre za to, da me boli, ker me ni mogel pogledati v oči in povedati, kaj se dogaja, itak da nihče ne prizna, kajne? Fural je svoje, dan za dnem, mene in mlajšega ignoriral dolgo časa, čudno, na njem sva se "trudila" sedem mesecev, pa tudi to sedaj ni važno. Hudo je to, da je to naredil skozi celo leto 2006, ko je bil mlajši še dojenček in jaz na porodniški, na levi strani večji, na desni mlajši. Boli, seveda da boli in še bo bolelo, že osem mesecev se dajem na pol.
Ampak po drugi strani čutim olajšanje, pa spet strah, nevem zakaj mi hodi po glavi, da bosta imela otroka. DOma ni mogel skrbeti za enega, kaj šele za dva, sedaj pa tole, no nevem, samu ugibam, tipam v temi. Sedaj ni važno. Če bi se to zgodilo po najinem razhodu, bi nekako razumela, ampak vmes, ko se je drugo majceno bitje rodilo recimo, je bil on že v drugih sferah, drugje - tako je sam nekoč rekel.
Ja, seveda so pri njem ostale še moje stvari in vse tisto, kar sem tudi sama vlagalo notri. Nimam ne časa ne denarja sedajle za odvetnika in da bi se šla mučiti še na sodišče, prekrhka sem, vsaj ta trenutek. Oni pa finančno zelo močni. Itak sem jaz skrbinica obema otrokoma, tako je napisano na sporazumu, preživnino zaenkrat še plačuje, za otroke se kolikor toliko zanima, tudi to mi je čudno, če ima večjega pri sebi za vikend, jaz recimo, če bi bila zaljubljena, bi hotela biti non stop z ljubljeno osebo, kaj pa vem,sploh pa če je noseča (nevem zakaj imam tak občutek da je to res), ali pa tudi če ni.
Najprej se bomo preselil, skušali pomiriti vsi skupaj doma, zaživeti na novo, da se jaz malo spravim k sebi, potem bom pa videla kaj in kako, vse enkrat pride na dan, tako kot tole. Še dobro, da so mi naproti v tem času prišli NOVI ljudje, ki znajo poskrbeti zame, četudi za tisto urico dve, ljudje, ki so podobno dali skozi ali še dajejo in tisti sicer redki, ki so ostali in me imajo nadvse radi.
Aja, pa tisto o palici, ki ima dva konca: nevem zakaj mislim, da nekatere nikoli ne doseže...pa tebe samo ene in iste. In spet tisti moj feeling, ki me nikoli ne izda: da bo tole ON prebral.
Punce hvala, ko mi bo hudo se spet kaj javim.
|
|
|
|