|
Seven* -> Ali poznate razliko med discipliniranjem in kaznovanjem? (8.2.2007 10:12:47)
|
ALI POZNATE RAZLIKO MED DISCIPLINIRANJEM IN KAZNOVANJEM?
Kaj je disciplina?
Disciplina je učenje. Kadar otroka usmerjate k pozitivnemu razmišljanju, obnašanju in učenju, gradite v njem pozitivne in pravilne vrednote. Pozitivno usmerjanje spodbuja otroka, da razmisli, preden reagira, ter mu izgrajuje samokontrolo. Različni načini discipliniranja pokažejo različne končne rezultate. Discipliniranje zahteva razmišljanje, načrtovanje in potrpežljivost.
Kaj je kaznovanje?
Z besedo kazen največkrat označujemo udarce, klofute, tepež po riti in kakršenkoli drug način, s katerim lahko kontroliramo obnašanje otroka.
Obstaja več vrst kaznovanja:
- fizično: klofutanje, udarci po riti (tudi preko plenice), tepež z uporabo različnih pripomočkov (kuhalnica, pas, šiba …);
- besedno: uporaba zlobnih besed, norčevanje iz otroka …;
- obsojanje: primer: Ker si se zlagal, ne boš dobil žepnine;
- prepoved otroku pomembnih stvari: prepoved raznih aktivnosti, ki jih ima otrok rad in jih razume kot nagrado (Če ne narediš tega in tega, ne boš smel iti k Maticu …).
Kaznovanje ne vzpodbuja razvoja discipline, ampak samo trenutno zaustavlja neprimerno obnašanje, zato je uporaba kaznovanja zelo kratkoročna rešitev in zelo škodi pri doseganju bolj dolgoročnih ciljev – razvoju samokontrole.
Kaznovanje otroka pripelje do razmišljanja: - tisti, ki me imajo najrajši na svetu, me tepejo in mi povzročajo bolečine;
- pretepanje je družbeno sprejemljiva stvar;
- pretepanje manjših in mlajših od sebe je popolnoma normalno;
- če z ničimer drugim ne moremo (oz. ne znamo) doseči cilja, je pretepanje prava rešitev.
Kaj je discipliniranje?
S pomočjo discipliniranja pomagamo otroku, da se nauči sklepanja kompromisov v družini in med prijatelji. Pomagamo mu, da razume, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj ni. Vcepimo mu odgovornost za lastne postopke. Naučimo ga, kako lahko kontrolira svoje obnašanje.
Otroci, ki so disciplinirani brez občutkov in razumevanja, reagirajo izključno na moč (pod to besedo razumemo kazen in prisilo). Kadar dosežemo disciplino na takšen način, z minimalizacijo otroške samozavesti in samopodobe, se nam lahko zgodi, da bo ta isti otrok popolnoma otopel na vse metode discipliniranja. Po drugi strani pa lahko uporaba samo občutkov, brez discipliniranja, rezultirajo z otrokom, ki nikoli ne prevzame krivde nase, ampak jo vedno prelaga na druge. Starši uspešnih otrok uspejo najti ravnotežje med vzgojo z občutki in discipliniranjem.
V vzgoji otrok naj prevladuje discipliniranje s spodbujanjem lepega vedenja, le manjši odstotek vzgoje naj poteka s kaznovanjem slabega.
UČINKOVITA DISCIPLINA
Uporaba discipline je proces razmišljanja in poizkušanja. Zapomnite si:
- učinkovita disciplina je pozitivna tako za starše kot za otroka,
- s pomočjo nje se otrok nauči prevzeti odgovornost za svoje postopke,
- v družini zadrži tople odnose,
- cilj discipline je, da se otrok nauči sprejemljivega obnašanja, in ne povzročiti, da se otrok zaradi svojih postopkov počuti slabo.
Nasveti za uspešnejše discipliniranje:
- Kadar otroka disciplinirate, mu objasnite, zakaj to počnete;
- Postavite jasne in varne meje. Prepričajte se, da otrok te meje res pozna. Bodite vztrajni in dosledni …;
- Uporabljajte pozitivno disciplino, namesto da otroku vedno prigovarjate, česa ne sme, mu pojasnite, kaj lahko počne;
- Bodite otroku za vzgled. Če udarite svojega otroka, ker je ta udaril prijatelja, vaš otrok ne bo razumel, zakaj je to sprejemljivo, kadar pa udari on, pa ni prav;
- Pustite otroku, da spozna posledice svojega obnašanja. Če bo pustil/pozabil igračko zunaj in mu jo bo nekdo vzel/ukradel, bo pač brez igračke. Ne kupujte nove;
- Izgrajujte otrokovo samozavest in spoštovanje. Ne uporabljate besed, ki bi lahko to samopodobo uničevale;
- Načrtujte vnaprej. Dopustite si čim manj situacij, iz katerih bi lahko izšlo neprimerno obnašanje;
- Vedno se osredotočite na situacijo in ne na obsojanje otroka. To je zelo pomembno, kajti porušena samozavest in samopodoba vodita k otrokovi negotovosti;
- Bodite odločni! Jasno in glasno povejte otroku, kaj od njega pričakujete. Ne kričite in ne vpijte, uporabite ton, ki bo otroku dal vedeti, da mislite resno;
- Rešujte težave skupaj. Ne izgubite glave, ampak mirno poslušajte otrokovo pojasnilo problema, nato pa se skupaj pogovorita o načinu rešitve tega problema. Skupna pot do rešitve, ki je po godu obema, omogoča otroku, da se nauči prevzeti odgovornost za svoje postopke.
Izvor:
Za prevod gre zahvala Skustrani! Hvala!
|
|
|
|