Seven*
		   
		
		   
		  
		   
		 | 
	  
		
		
		 ALI POZNATE RAZLIKO MED  DISCIPLINIRANJEM IN KAZNOVANJEM?        Kaj je disciplina?      Disciplina je učenje. Kadar  otroka usmerjate k pozitivnemu razmišljanju, obnašanju in učenju,  gradite v njem pozitivne in pravilne vrednote. Pozitivno  usmerjanje  spodbuja otroka, da razmisli, preden reagira, ter mu izgrajuje samokontrolo. Različni načini discipliniranja  pokažejo različne končne rezultate. Discipliniranje zahteva razmišljanje,  načrtovanje in potrpežljivost.           Kaj je kaznovanje?      Z besedo kazen največkrat  označujemo udarce, klofute, tepež po riti in kakršenkoli drug način,  s katerim lahko kontroliramo obnašanje otroka.     Obstaja več vrst kaznovanja:      - fizično: klofutanje,    udarci po riti (tudi preko plenice), tepež z uporabo različnih pripomočkov    (kuhalnica, pas, šiba …);
 - besedno: uporaba    zlobnih besed, norčevanje iz otroka …;
 - obsojanje: primer:    Ker si se zlagal, ne boš dobil žepnine;
 - prepoved otroku    pomembnih stvari: prepoved raznih aktivnosti, ki jih ima otrok rad in    jih razume kot nagrado (Če ne narediš tega in tega, ne boš smel iti    k Maticu …).
        Kaznovanje ne vzpodbuja razvoja  discipline, ampak samo trenutno zaustavlja neprimerno obnašanje, zato  je uporaba kaznovanja zelo kratkoročna rešitev in zelo škodi pri  doseganju bolj dolgoročnih ciljev – razvoju samokontrole.      Kaznovanje otroka pripelje  do razmišljanja: - tisti, ki me imajo    najrajši na svetu, me tepejo in mi povzročajo bolečine;
 - pretepanje je družbeno    sprejemljiva stvar;
 - pretepanje manjših    in mlajših od sebe je popolnoma normalno;
 - če z ničimer drugim    ne moremo (oz. ne znamo) doseči cilja, je pretepanje prava rešitev.
           Kaj je discipliniranje?      S pomočjo discipliniranja  pomagamo otroku, da se nauči sklepanja kompromisov v družini in med  prijatelji. Pomagamo mu, da razume, kaj je družbeno sprejemljivo in  kaj ni. Vcepimo mu odgovornost za lastne postopke. Naučimo ga, kako  lahko kontrolira svoje obnašanje.        Otroci, ki so disciplinirani  brez občutkov in razumevanja, reagirajo izključno na moč (pod to  besedo razumemo kazen in prisilo). Kadar dosežemo disciplino na takšen  način, z minimalizacijo otroške samozavesti in samopodobe, se nam  lahko zgodi, da bo ta isti otrok popolnoma otopel na vse metode discipliniranja.  Po drugi strani pa lahko uporaba samo občutkov, brez discipliniranja,  rezultirajo z otrokom, ki nikoli ne prevzame krivde nase, ampak jo vedno  prelaga na druge. Starši uspešnih otrok uspejo  najti ravnotežje med vzgojo z občutki in discipliniranjem.       V vzgoji otrok naj prevladuje  discipliniranje s spodbujanjem lepega vedenja, le manjši odstotek   vzgoje naj poteka s kaznovanjem slabega.        UČINKOVITA DISCIPLINA      Uporaba discipline je proces  razmišljanja in poizkušanja.   Zapomnite si:      - učinkovita disciplina    je pozitivna tako za starše kot za otroka,
 - s pomočjo nje se    otrok nauči prevzeti odgovornost za svoje postopke,
 - v družini zadrži    tople odnose,
 - cilj discipline    je, da se otrok nauči sprejemljivega obnašanja, in ne povzročiti,    da se otrok zaradi svojih postopkov počuti slabo.
           Nasveti za uspešnejše discipliniranje:      - Kadar otroka disciplinirate,    mu objasnite, zakaj to počnete;
 - Postavite jasne    in varne meje. Prepričajte se, da otrok te meje res pozna. Bodite vztrajni    in dosledni …;
 - Uporabljajte pozitivno    disciplino, namesto da otroku vedno prigovarjate, česa ne sme, mu pojasnite,    kaj lahko počne;
 - Bodite otroku za    vzgled. Če udarite svojega otroka, ker je ta udaril prijatelja, vaš    otrok ne bo razumel, zakaj je to sprejemljivo, kadar pa udari on, pa    ni prav;
 - Pustite otroku,    da spozna posledice svojega obnašanja. Če bo pustil/pozabil igračko    zunaj in mu jo bo nekdo vzel/ukradel, bo pač brez igračke. Ne kupujte    nove; 
 - Izgrajujte otrokovo    samozavest in spoštovanje. Ne uporabljate besed, ki bi lahko to samopodobo    uničevale;
 - Načrtujte vnaprej.    Dopustite si čim manj situacij, iz katerih bi lahko izšlo neprimerno    obnašanje;
 - Vedno se osredotočite    na situacijo in ne na obsojanje otroka. To je zelo pomembno, kajti porušena    samozavest in samopodoba vodita k otrokovi negotovosti;
 - Bodite odločni!    Jasno in glasno povejte otroku, kaj od njega pričakujete. Ne kričite    in ne vpijte, uporabite ton, ki bo otroku dal vedeti, da mislite resno;
 - Rešujte težave    skupaj. Ne izgubite glave, ampak mirno poslušajte otrokovo pojasnilo    problema, nato pa se skupaj pogovorita o načinu rešitve tega problema.    Skupna pot do rešitve, ki je po godu obema, omogoča otroku, da se    nauči prevzeti odgovornost za svoje postopke.
    Izvor:      Za prevod gre zahvala Skustrani! Hvala!           
			
								
			
			 
  _____________________________
  Gospa sem. 
				  
				  		 	
		  
		  
		  
		 |