|
krtekxx -> RE: Upanje po splavu-2.del (5.3.2008 10:35:06)
|
Ojojoj, kaki lepi malčki. Mal se dolgočasim v službi in razmišljam samo o tem, da bi šla kam...smučke mam v avtu in mislim, da bom na poti domov kam zavila. Še dva dni, pa me opremijo z injekcijami za IVF, pol bomo pa videli.
Sedajle pa vas prosim za zelo iskrene odgovore na eno mojo dilemo:
V ta IVF+PGD postopek nikakor ne verjamem. Pa nisem nikakršen pesimist, le glede na meni znana dejstva, kaj se pri tem postopku naredi, se mi zdi, da so me vključili vanj samo zato, ker sem vztrajala. V bistvu se mi zdi že kar škoda mojega zdravja in živcev, nekako sem izgubila vso željo po tem, da bi bila noseča. Zelo zelo si oba želiva otroka, vendar nama je ta trenutek popolnoma vseeno, od kje ga dobiva. Jaz razmišljam celo tako (in moj se strinja z mano), da bi šla v ta postopek ki se prične v petek, potem (če bo neuspešen, meni se itak zdi da nišans za uspeh) pa poiskala zanesljivo kontracepcijo in se ukvarjale le še s posvojitvijo. Zdi se mi, da je toliko enih problemov povezanih s tem, da bi bila noseča in predvsem toliko možnosti, da bi se nosečnost spet enkrat neuspešno končala, ali pa da bo rezultat otrok, ki ne bo zdrav. Zaradi tega res ne vem, zakaj bi se sploh še ukvarjala s tem, da bi imela biološko svojega otroka...
Kako bi ve brez dlake na jeziku to komentirale? No, sej sem mislila poiskat tudi kako strokovno pomoč (psihologa) in se pogovoriti o tem.
|
|
|
|