|
Anonimen -> RE: Decemberke 2008 - 2.del (27.11.2008 23:27:43)
|
Alo, čveke peke!!!
Ma sem hotla bit malo na tekočem in sem vas zadnje 2 dni kar sem doma v prostih minutkah malo brala ... samo to sploh ni za dohajat ... tam nekje na 105. strani sem obupala, tak da potem nisem več naprej brala [sm=smiley9.gif]
Tak da čestitam vsem tistim, ki ste že rodile, tiste ki pa na to še čakate, pa upam da vam čim hitreje mine čas! [sm=pikapoka2.gif]
Kot vidite sem si tudi slikico spremenila ... no na njej je moja princeska, ki bo očitno celo življenj živel na veliki nogi [sm=smiley36.gif]
Drugače pa en popravek za seznamček. Nežika je ob rojstvu tehtala 2370g ... so se v porodni malo zmotili.
Drugače pa kot vam je že Zverinica povedala, sem šla prejšnjo nedeljo zvečer se pokazat v porodnišnico, ker se mi je pritisk čez dan non stop povečeval in ob 8ih je bil že okoli 160/100 ... no pa so me zadržali notri na opazovanju. Bila sem pod nadzorom dr. Blejčeve (ki je prava faca!!!) ... v torek mi je naredila še UZ in ugotovila da imam tudi plodovnice že zelo zelo malo, tako da se je odločila, da mi v četrtek kar sproži porod. No v četrtek ob 9:30 sem dobila svečko za sprožitev, nato pa sem hodila gor in dol po porodnišnici in čakala na popadke. Ob treh je prišel moj dragi, ob pol 4ih me je dr. B spet pregledala in ugotovila, da se zelo lepo odpiram in naju poslala v porodni blok ... popadke sem pa čutila kot zelo zelo blage menstrulane krče vsake toliko časa, pa vse me je začelo navzdol tiščat. No potem so mi v dali klistir, ki je sprožil nekoliko bolj intenzivne popadke na kakih 5 minut. Potem sem se še stuširala in prišel je moj dragi ves okičen z zeleno haljo in onimi smešnimi copatki ... no pa sva š malo šetala gor in dol po hodniku, potem so me pa okoli 6ih peljali v porodno sobo, kejr so mi predrli mehur in s tem sprožili pravi val popadkov, ki pa so bili s pomočjo pravilnega dihanja čisto znosni, tak da sva se sprva z mojim in pa s sestrami nekaj hecali in smejali, pol sem pa tut kar dremuckala med popadki, popadke pa sem predihala s pomočjo kisika. Čas mi je minil 123 in že je bila ura okrog pol 9ih, ko so se začeli res močni popadki, ki so me tudi silili v potiskanje. Takrta sem kar malo javkala, samo mi je ful pomagala prisotnost dragega, ki me je skos lepo opozarjal, če sem pozabila dihat, pa tudi babica je bila super in sem se na vso moč trudila jo ubogat. No nato pa sva 10 minut čez 9 prvič zaslišala jok najine princeske. In res je, da čisto vso bolečino pozabiš v trenutku, ko je otroček zunaj.
No glede na moj pritisk je bila Nežika malo zahirana, pa tudi plodovnica je bila že zelenkasta, tako da hvalabogu, da sem se šla v nedeljo pokazat in da je dr. Blejčeva tako odreagirala kot je in mi sprožila porod.
No potem se je lepo redila, samo v nedeljo, ko sem že mislila, da bom šla lahko domou, so zjutraj na viziti povedali, da je mala enmajčkeno zlatenčna in bo mogla bit vsaj en dan pod lučko in nato še en dan na opazovanju ... no in se mi je čisto podrl svet takrat ... čisto so me dotolkli hormoni, dejstvo da s temalo ni vse ok, da ne morem domou in da nama dojenje ni čisto lepo steklo (bi kar poslala sestre nekam glede tega dojenja ... samo res!!!) ... čist sem bila fertik, se zaprla v tuš in se zjokala ko dež ... no samo zdaj smo pa doma in smo najsrečnejši pod soncem ... tamala sicer ne spi toliko kot bi si mamica in očka želela, ampak saj počasi bomo ujeli ritem!
No toliko za danes, pa se še kaj oglasim.
|
|
|
|