|
martka -> RE: Decemberke 2008 - 2.del (28.11.2008 9:39:48)
|
Tiste, ki ste se odzvale na moje vprašanje glede tega, da si sam po porodu brez pomoči mame in tašče - hvala za spodbudne besede, fajn je vedet, da nisi edini in verjamem oz. upam, da nam bo uspelo sfurat tudi samim! Sicer bomo pa itak na vezi, ne? (Blackcoffee, mislim, da si zelo korajžna in fajn punca, upam, da se bomo morda kdaj tudi spoznale.)
TUDI JAZ SEM BILA PRVIČ SAMA- pa še tašča mi je divje "pomagala". hodila je gledat otročka, kadit na balkon in pametovat, kaj bi morala drugače in ... ne začenjam raje... a je šlo, dva meseca... potem sem pa bivšemu postavila ultimat in je pomagalo -en teden - nato se je nagnil na mamino stran... sem spokala in šla... HVALA BOGU!!
po letu in pol sem spoznala sedanjega partnerja in sedaj 7let in pol živim v pravljici. sin ga kliče ati in on mu reče moj sin, in tašča je fajn ženska (ki ima samo kdaj in kdaj MAMA napade, a tako zelo blage, da jih jaz ne opazim- moj jih in jo skensla še preden se kaj sploh začne- psiholog pač, )... celo on je tisti, ki reče, če te moja mama kliče si zapomni, da imaš dva uhlja!!! (pri enem not in drugem ven). on je bil tisti, ki ni želel živeti v istem kraju, kot njegovi starši (ali v hiši zgoraj s posebnim vhodom-že narejenim ali na najini parceli postavit hišo, ker je preblizu staršev - 300m stran, pravi, mogoče na stara leta, ko se bom naveličal mesta) sedaj sicer živimo v isti ulici, kot moja mami, a ona je pa tako... pride, pospravi, zlika, odnese smeti, me vpraša, če rabim kaj iz trgovine, včasih prinese kak njami golaž ali paprikaš ali obaro (to skuha res božansko dobro), in GRE!
noro fajn je, ker enako razmišljava in se ne prepirava, ker vse takoj poveva...
vem, morda je takih malo, a zaradi nas, vse druge verjemite, da je možno!
blackcoffe- tudi jaz si želim, da se kdaj srečamo, ker čutim, da si krasna ženska!
|
|
|
|